Turizem se uvršča med najbolj donosne in najuspešnejše panoge slovenskega gospodarstva, rast števila turistov je bila zadnji dve leti celo rekordna, kar kaže, da smo še kako zanimivi za tuje trge. A to je le ena plat medalje - turistična gospodarska panoga se spopada tudi z izgubo ter neuresničenimi cilji in zavezami iz zadnje strategije razvoja.

Začetek poletja je slovenskemu Primorju prinesel šestodstotni padec števila gostov in podlago za to, da turistični delavci spet prekrižajo kopja z državo.

Očitajo ji, da je turistična aktivnost na tujih trgih le še na sejmih, saj si česa večjega sami ne morejo privoščiti. Poudarjajo pa, da je najpomembnejša prav prepoznavnost Slovenije na najbližjih tujih trgih. Vztrajajo, da država nameni premalo sredstev za promocijo Slovenije, in za primerjavo dajejo Hrvaško, država pa vrača žogico z očitkom, da je pri Hrvatih drugače urejeno prav glede žaklja, iz katerega se še da vzeti - turistične takse.

Del takse bi bil namenjen za izvajanje krovne promocije
"Po vzoru nekaterih uspešnih turističnih velesil, kot sta Avstrija in Hrvaška, je dodatna sredstva za promocijo mogoče zagotoviti na način, da bi se del turistične takse, ki je po zdaj veljavni zakonodaji prihodek občin, namenil za izvajanje krovne promocije turizma. Glede na to, da je v pripravi novela zakona, bomo poskušali s Turistično-gostinsko zbornico pripraviti predlog, ki bi bil dolgoročno sprejemljiv tudi za lokalne skupnosti in ki bi pomenil večjo učinkovitost in boljše storitve za turista," so glede možnosti novega modela turističnih taks za MMC pojasnili na direktoratu za turizem, ki od leta 2011 deluje kot samostojen direktorat v okviru ministrstva za gospodarski ravzoj in tehnologijo, na področju turizma in ekonomskih odnosov s tujino pa pripravlja in izvaja strategije in je zadolžen za pripravo politik ter pripravo predpisov s področja turizma in gostinstva.

"Ne nazadnje je turist tisti, ki takso plača in tudi koristi storitve," so dodali.

Taksa gre zdaj na račun občin
Turistična taksa po zakonu o spodbujanju turizma iz leta 2006 sodi med namenske vire financiranja spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja.

Namenjena je izvajanju dejavnosti in storitev v javnem interesu, kot so informiranje turistov, zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev, ugotavljanje njihovih mnenj o kakovosti turistične ponudbe, sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom, urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture in javnih površin, namenjenih turistom, organizacija in izvajanje prireditev, ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma ...

Takso plačujejo tako tujci kot državljani Republike Slovenije, ki v turističnem območju zunaj svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja v nastanitvenem objektu. Zavezanci - torej pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje -, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, so dolžni mesečno poročati o številu prenočitev in znesku pobrane turistične takse. Prijava pobrane in odvedene turistične takse je vezana na občino, na območju katere imajo zavezanci nastanitveni objekt. Zavezanci nakazujejo pobrano turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine.

1,01 evra na dan
Določa se v točkah, vrednost točke za izračun turistične takse pa je 0,0918 evra oz. 22 tolarjev, kot je zapisano v zakonu izpred desetletja. Višino posamezne turistične takse določa občina v razponu od 3 do 11 točk, tako da upošteva vrsto turističnih gostinskih obratov, bivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno omogoča turistom. Znesek turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži število točk z vrednostjo točke - najvišja mogoča taksa je tako 1,01 evra na osebo na noč.

Pravna podlaga za to leži v zakonu o spodbujanju razvoja turizma, ki predvideva tudi sankcije. Z globo od 4.173 do 12.519 evrov se tako kaznuje za prekršek pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če ne pobira turistične takse v skladu z zakonom, nakazuje pobrane turistične takse v skladu z zakonom, vodi evidence v skladu z zakonom. Z globo od 209 do 835 evrov se za iste prekrške kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z globo od 1.252 do 4.173 evrov se za iste prekrške kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki sprejema turiste na prenočevanje. Z globo od 125,19 do 417,29 evra pa se za iste prekrške kaznujeta sobodajalec in kmet, ki sprejemata turiste na prenočevanje.

Plačila turistične takse pa so med drugim oproščeni otroci do 7. leta starosti, osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, učenci na šolskih taborih, medtem ko polovično takso plačujejo mladostniki do 18. leta starosti in turisti v kampih.

Plačujejo tudi "pavšalisti"
Zavezanci za plačilo turistične takse so tudi lastniki počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj in lastniki plovil, ki jo plačajo v letnem pavšalnem znesku.

Pavšalna turistična taksa tako na primeru občine Kranjska Gora in občine Piran za stanovanjsko površino do 30,00 kvadratnih metrov znaša 800 točk (oz. 73 evrov), do 60,00 kvadratnih metrov 1600 točk (oz. 146 evrov), za stanovanjsko površino, večjo od 60,01 kvadratnega metra, pa 2000 točk (oz. 183 evrov). Za plovila do desetih metrov dolžine znaša 73, za daljša pa 110 evov takse letno.

Leta 2013 osem milijonov iz naslova turistične takse
Zakon v 26. členu določa, da lahko vlada enkrat letno na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke, vendar je to prvič storila šele aprila letos, ko je sprejela sklep, da se bo s 1. januarjem 2015 vrednost točke turistične takse zvišala za rast cen življenjskih stroškov v času od uveljavitve zakona o spodbujanju razvoja turizma v februarju 2004 - to je za nekaj več kot 25 odstotkov. Po novem bo tako najvišji mogoči znesek turistične takse določen pri 1,265 evra na osebo na dan.

V letu 2013 so občine iz turistične takse prejele 8,2 milijona evrov, torej se bodo ob nespremenjenem številu nočitev prihodki občin od turističnih taks povečali za dobra dva milijona evrov, ocenjujejo na ministrstvu. Kranjska Gora npr. s turistično takso dobi 500.000 evrov, od tega 150.000 evrov s pavšalno takso, letni proračun občine pa znaša med osem in deset milijonov evrov.

Skupna sredstva za promocijo?
Na ministrstvu ob primerjavi z našo južno sosedo vztrajajo, da je proračun hrvaške turistične organizacije 32 milijonov, od tega pa gre kar okoli 70 odstotkov za promocijske namene države kot turistične destinacije, pri nas pa je skladno z zakonodajo turistična taksa v celoti prihodek občin. Po ocenah bi Slovenija za promocijo potrebovala okoli 20 milijonov evrov, ki bi se jim lahko približali, če bi drugače pristopili k turistični taksi.

Toda ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je letos zaradi negativnih odzivov slovenskih turističnih občin in Skupnosti občin Slovenije moralo odstopiti od namere, da bi v nov zakon o spodbujanju razvoja turizma vključili predlog o dvigu maksimalne višine turistične takse na največ 1,5 evra, od katere pa bi nato 20 oz. 25 odstotkov sredstev namenili skupni promociji slovenskega turizma, ki jo izvaja Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit).

Nasprotovanje lokalnih skupnosti
Lokalna okolja so namreč vztrajala, da bodo z zbranimi sredstvi od turističnih taks sama še naprej spodbujala razvoj turizma. A to ostaja ena glavnih tem, okoli katere se tudi danes krešejo mnenja v turistični panogi, saj to, kolikšen del se mora vrniti v turizem in za kakšen namen, ni določeno z zakonom, pač pa je odločitev prepuščena posameznemu županu.

In če bo slovenski novonastajajoči model turističnih taks res podoben hrvaškemu? "Res je, da se z letom 2015 načrtuje 20-odstotno povišanje takse, vendar si osebno ne morem predstavljati, da bi ta sredstva delili še za promocijo na nacionalnem nivoju," je za Radio Slovenija opozorila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled.

800 "ljubljanskih" tisočakov za promocijo na tujih trgih
"Popolnoma se strinjam, da je denarja za promocijo na nacionalni ravni odločno premalo, a sistem bi morali potem spremeniti v celoti. Treba je gledati širše, ne pa samo na to, da se taksa, ki gre transparentno v promocijo, pobere občinam," je dejala Petra Stušek, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ljubljana, ki dodaja, da bi bil hrvaški model za nas tudi izjemno slab.

Ne le zato, ker je tam že tradicionalno naravnan drugače, pač pa tudi zato, ker se je slovenski model izkazal za uspešen, kot ga Stuškova označuje na primeru Ljubljane. Tako naj bi prestolnica letos od turističnih taks dobila okoli 825 tisoč evrov, ki jih bo v celoti namenila za promocijo na tujih trgih.

Podrobneje so se težav v slovenskem turizmu konec julija lotili tudi v Studiu ob sedemnajstih.