Pilota sta se na misijo odpravila z letališča v Slovenskih Konjicah proti Španiji, malo pred 11. uro pa sta že pristala na letališču Avinyo, zahodno od katalonske prestolnice. Foto: GreenLight WorldFlight
Pilota sta se na misijo odpravila z letališča v Slovenskih Konjicah proti Španiji, malo pred 11. uro pa sta že pristala na letališču Avinyo, zahodno od katalonske prestolnice. Foto: GreenLight WorldFlight
Lenarčič bo dober del poleta preživel v družbi Domna Graufa. Foto: GreenLight WorldFlight
Lenarčič bo dober del poleta preživel v družbi Domna Graufa. Foto: GreenLight WorldFlight

Matevž Lenarčič bo v naslednjih tednih nad Ciprom in severovzhodno Španijo v okolici Barcelone meril onesnaženost s puščavskim peskom, ki ga veter prinaša iz Sahare nad Sredozemskim morjem v južno Evropo. Velik del poletja bo preživel v ultralahkem letalu v družbi Domna Graufa.

Pilota sta se na misijo odpravila z letališča v Slovenskih Konjicah proti Španiji, malo pred 11. uro pa sta že pristala na letališču Avinyo, zahodno od katalonske prestolnice. S tem sta se pridružila mednarodnemu okoljskemu projektu DNAAP, namenjenemu ugotavljanju, meritvam in preučevanju onesnaževanja, ki ga ne povzroča človek.

Griša Močnik in Luka Drinovec sta Lenarčičevo letalo Dynamic WT 9 opremila s številnimi dodatnimi orodji za meritve onesnaženosti zraka. Foto: GreenLight WorldFlight
Griša Močnik in Luka Drinovec sta Lenarčičevo letalo Dynamic WT 9 opremila s številnimi dodatnimi orodji za meritve onesnaženosti zraka. Foto: GreenLight WorldFlight

Projekt upravlja ljubljansko podjetje Aerosol, ki izdeluje merilnike onesnaženosti, pri njem pa sodelujejo še Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, dve španski in ena ciprska raziskovalna ustanova. Raziskave sofinancirata Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Lenarčič in Grauf bosta meritve izvajala na različnih višinah. V ta namen sta Griša Močnik in Luka Drinovec kot vodilna člana znanstvenega dela misije Lenarčičevo letalo Dynamic WT 9 opremila s številnimi dodatnimi orodji za meritve onesnaženosti zraka.

Prisotnost saharskega peska je Lenarčič meril že leta 2017 nad večjim delom Sredozemlja, vendar so letošnje vremenske razmere po navedbah iz njegove ekipe veliko bolj naklonjene tovrstnim meritvam. Nad območjem v Španiji, kjer bodo te dni potekale meritve, vremenoslovci namreč napovedujejo intenziven vremenski pojav, ki bo ob hudi vročini prenesel velike količine puščavskega prahu nad vzhodno Španijo, zato bodo rezultati meritev zelo pomembni.

Cilj letošnjega projekta je izmeriti absorpcijske lastnosti aerosoliziranih delcev puščavskega peska in določiti njihov prispevek h koncentracijam delcev PM10.  Foto: GreenLight WorldFlight
Cilj letošnjega projekta je izmeriti absorpcijske lastnosti aerosoliziranih delcev puščavskega peska in določiti njihov prispevek h koncentracijam delcev PM10. Foto: GreenLight WorldFlight

Veter delce puščavskega peska iz Sahare redno prenaša nad Sredozemskim morjem v južno Evropo. Ti delci absorbirajo in sipajo sončno svetlobo in tako vplivajo na globalno in regionalno podnebje. Absorpcija svetlobe v teh delcih segreva atmosfero, sipanje svetlobe nazaj v vesolje pa jo hladi. Učinek je odvisen od lastnosti delcev.

Lenarčič je v ultralahkem letalu že trikrat letel okoli sveta, leta 2013 je dosegel Severni tečaj, v zadnjih dveh letih je meritve onesnaženosti zraka opravil tudi nad Sredozemljem in Azijo. Za letos je bil sicer načrtovan polet v Himalajo, Indijo in Butan, vendar je Lenarčič zaradi tehničnih težav in zamude pri izgradnji letala Advantic – WT 10 Research polet prestavil na naslednje leto.

Zakaj so meritve pomembne?

Vedenje o gibanju puščavskega peska je izjemnega pomena zaradi vpliva na globalno segrevanje, pospeševanje taljenja ledenikov, segrevanja morja in negativnega vpliva na zdravje ljudi. Študije dokazujejo povezavo med povečano smrtnostjo zaradi pljučnih in srčno-žilnih bolezni v času povečane koncentracije puščavskega peska v ozračju. Pesek prinese s seboj tudi različne mikroorganizme, minerale in alergene, veže se tudi na strupene snovi, prisotne v zraku urbanih naselij. Zaradi kompleksnosti še niso raziskane vse razsežnosti vpliva na človekovo zdravje.