Mikropivovarne v svoja piva vključujejo tudi sestavine iz domačega okolja. Kot na primer metliško črnino, česen, smrekove vršičke, med in ajdo - ki je osnova piva za tiste, ki imajo celiakijo. Ja, mali pivovarji so pri nas iz piva naredili zgodbo z okusom. Foto: Na Lepše
Mikropivovarne v svoja piva vključujejo tudi sestavine iz domačega okolja. Kot na primer metliško črnino, česen, smrekove vršičke, med in ajdo - ki je osnova piva za tiste, ki imajo celiakijo. Ja, mali pivovarji so pri nas iz piva naredili zgodbo z okusom. Foto: Na Lepše
Vsako pivo se začne s sladom ... a ne slovenskim, saj v Sloveniji ni (več) sladarn. Foto: Vesna Videnovič
arhiv Jezeršek
• Potujoča restavracija potuje po ulicah Ljubljane in različnih festivalih, vsak konec tedna od četrtka do nedelje. Na enem mestu se zadrži okoli 4 ure in kuharja v povprečju pripravita od 200 do 300 obrokov. Na tedenski ravni se tako menja 15 različnih jedi. Foto: Jezeršek

Novi val mikropivovarn prinaša piva v omejenih količinah, z različnimi recepturami, dodelanim dizajnom in izrazito avtorsko noto.

Slovenci smo še do nedavnega pivo ločili na tistega z zeleno in onega z rdečo nalepko. Trenutno pa lahko v Sloveniji naštejemo kar 44 različnih pivovarn, ki svoje pivo ponujajo komercialno. Čeprav so to majhne pivovarne, pa lahko na mesec v povprečju zvarijo tudi po 6000 litrov piva, predvsem v času spomladanskih in poletnih mesecev.

Gre za deset mikropivovarn, štiri ljubiteljske (ali nano-) pivovarne in osemindvajset domačih pivovarn, ki so priključene takšnim ali drugačnim gostinskim obratom. In kar je še posebej razveseljivo - na sceni pivovarstva se vedno pogosteje pojavljajo tudi ženske.

Čeprav v svetu pivovarstva smernice narekuje Amerika, ki je pred nami vsaj 30 let, pa s porastom mikropivovarn tudi Slovenija postaja primerljiva z izrazito pivskimi državami, kot so Nemčija, Češka, Belgija, Anglija in Skandinavija. In še zanimivost - Slovenci letno spijemo med 80 in 90 litri piva na prebivalca. Za primerjavo - Bavarci, ki veljajo za najboljše evropske pivopivce, pa blizu 200 litrov na prebivalca.

S porastom butičnih mikropivovarn se - tako kot pri vinu - dviguje kultura pitja in bogati kulinarična ponudba, vezana na kombinacije s pivom. Tako svežo turistično-kulinarično izkušnjo predstavljajo potujoče restavracije v predelanih gasilskih vozilih iz sredine sedemdesetih. Na različnih krajih in dogodkih po vsej Sloveniji ponujajo fine grižljaje po ceni, ki se giblje okoli 5 evrov - toliko kot se namreč še spodobi plačati za obrok na ulici. Gre za nov koncept ulične hrane, ki se odmika od prežvečene ponudbe pic, kebabov in hot dogov. Pred gosti se namreč pripravljajo slovenske tradicionalne dobrote na sodoben način. Potujoče kuhinje se držijo načela naravno, okusno in enostavno. Izbira se krajevne sestavine. Gre za hitro prebavljivo hrano, s poudarkom na ekološki, veganski in brezglutenski ponudbi.

Marjana Grčman, TV Slovenija