Letos je nastala tudi nova zavarovana planinska pot na Lisco, ki so jo odprli v Planinskem društvu Lisca Sevnica. Foto: Goran Rovan
Letos je nastala tudi nova zavarovana planinska pot na Lisco, ki so jo odprli v Planinskem društvu Lisca Sevnica. Foto: Goran Rovan
Slovenska planinska pot (SPP) je najstarejša in najdaljša slovenska vezna pot, obenem pa je tudi najstarejša tovrstna vezna pot v Evropi in na svetu. Foto: RTV SLO

Slovenska planinska pot ali transverzala, ki je bila prva vezna pot v Alpah, se razteza čez večino slovenskega gorskega sveta. Po njenem zgledu pa so poti začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.

Slovenske planinske poti so v letu 2015 doživele tudi nekaj prenov, prenovljene so poti Žrelo: Jezersko-Kranjska koča na Ledinah (PD Kranj), Kokrsko sedlo-Kalška gora (PD Onger Trzin), spodnja postaja žičnice-Koča na Golici (PD Jesenice), Kot-Vrbanove špice (PD Javornik - Koroška Bela) ter planina Pungart-Škrbina v Košuti (PD Tržič).

Nastala pa je tudi nova zavarovana planinska pot na Lisco, ki so jo odprli v Planinskem društvu Lisca Sevnica. Gre za prvo tovrstno pot v Posavju, omogoča pa težji, a za marsikoga privlačnejši dostop na Lisco. Pot, ki poteka po južnem pobočju Lisce nad vasjo Cerje, je uredila tehnična ekipa komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije v sodelovanju in s pomočjo sevniških markacistov.


Planinska zveza Slovenije je do zdaj podelila skupno 9.892 znakov za Slovensko planinsko pot in 2.347 za razširjeno različico.

Oskrbovalci mreže planinskih poti
V letu 2015 je bilo registriranih 719 markacistov Planinske zveze Slovenije, ki kot prostovoljci v planinskih društvih skrbijo za mrežo planinskih poti. To sestavlja 1.974 planinskih poti v skupni dolžini 10.004 kilometre. Planinska društva med drugim vzdržujejo tudi 80 planinskih veznih poti oziroma obhodnic.

Planinska zveza je letos na podlagi podatkov in sodelovanja s planinskimi društvi vzpostavila tudi prostorski prikaz planinskih poti. Ta je nastal na podlagi desetletnega prostovoljnega dela številnih markacistov, vodnikov in drugih prostovoljcev, ki so z GPS-napravami posneli celotno mrežo planinskih poti v Sloveniji.

Prikaz planinskih poti je javno objavljen na spletu in prikazan na zemljevidih ter v vodnikih, kar je prispevek planinske organizacije k varnejšemu obiskovanju gorskega sveta. Hkrati pa je tudi osnova za nove, posodobljene planinske zemljevide, prednost katerih je ravno v ažurnosti in kakovosti podatkov, so pojasnili v Planinski zvezi Slovenije. Prikaz planinskih poti je dostopen na spletni strani.

Pred poletjem so v Planinski zvezi Slovenije izdali temeljito prenovljen zemljevid Triglavskega narodnega parka in ga nadaljevali z zemljevidi Karavank (osrednji del), Kamniško-Savinjskih Alp, Grintovcev in Bohinja. Načrtujejo pa tudi izdajanje manjših serij in ob vsakem ponatisu posodobitev podatkov z upoštevanimi spremembami na terenu, so še povedali v Planinski zvezi Slovenije.