Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 26 glasov
Ocenite to novico!
Da ZDA nimajo nobene zgodovine, kot jim to radi očitajo, ni čisto res. Živ dokaz za to je Acoma Pueblo, ameriška najdlje stalno naseljena skupnost.
"Nebesno mesto", eden izmed ponosov severnoameriških Indijancev, je zgrajeno na 112 metrov visoki mizasti gori sredi apokaliptične puščave Nove Mehike. Acomo so zgradili okoli leta 1100 in je danes uvrščeno na nacionalni register zgodovinskih krajev.
Dostop do puebla ni najlažji, zato tudi turistov ne mrgoli (za razliko od bolj znanega in bolj praktično lociranega Taos Puebla), čeprav gre za eno bolj fotogeničnih mamljivosti Nove Mehike. Nekje na popolnoma ravni, navidez neskončni Cesti 40, ki povezuje Arizono s Teksasom, je sredi ničesar odcep za "Sky City".
Nato se kar nekaj časa vozite po slabo vzdrževani cesti, mimo prikolic in bivalnih zabojnikov, žal tako zelo simptomatičnih za ameriške indijanske rezervate. Tudi ko pripeljete že povsem blizu, Acome še vedno ne vidite – dokler se tik pod rumenkasto "meso" iz peščenjaka (tablasta gora) ne ozrete pod pravim kotom navzgor in ugledate kot legokocke razpotegnjeno mesto, ki se barvno povsem zliva s skalo.
Idealna pozicija proti potencialnim vpadom, ki so bili v času poselitve puebla pogosti. Dolga leta so prebivalci lahko do svojih bivališč iz na soncu sušenega blata prišli le tako, da so se povzpeli po v peščenjak navpično vrezanih “stopnicah”.
Zgodovina ima ceno
Danes do vasi vodi precej vratolomna cesta, po kateri pa vas lahko zapelje le poseben avtobus. Avtohtoni prebivalci še vedno niso najbolj navdušeni nad vdori v njihovo zasebnost. Po drugi strani pa vidijo v privlačnih ostankih svoje preteklosti vir zaslužka, ki bi ga bilo noro ne izkoristiti – pa čeprav to pomeni prodaja samega sebe.
Vstopnina za Acomo je tako sorazmerno visoka, še zlasti, če doplačate še 10 dolarjev za dovolilnico za fotografiranje. V vasi sami se nato mnogi obiskovalci spravijo v nakupe tradicionalne acomske lončevine - krasnih keramičnih izdelkov, ročno poslikanih z zapletenimi vzorci, ki segajo v začetke puebla. Cena? Ko pogledate obubožane prebivalce, oblečene v, kar je videti, prispevke Rdečega križa, je težko verjeti, da za en konkretnejši lonec lahko odšteješ tudi več tisoč dolarjev.
Krvava zgodovina
Zgodovina Acome Puebla je dolga in burna. Leta 1598 so španski konkvistadorji vdrli na ozemlje današnje Nove Mehike in izropali vse indijanske pueble na poti, prebivalce pa pregnali z domov. Acoma se je borila, a je nazadnje izgubila bitko proti španskim topovom in psom, bojda izurjenim za napad in hranjenje s človeškim mesom.
V pueblu, ki ga je nekoč poseljevalo 2.000 ljudi, jih je preživelo le še 250. Španci so pobili vse, ženske, starce in otroke, preživele zgnali v pueblo Santo Domingo, jih prodali v suženjstvo, otroke pa odvzeli staršem in jih dali v vzgojo španskim misijonarjem. Moškim so odsekali desno nogo.
Rekordna življenjska doba?
Danes so Acomčani razklani med tradicijami svojih prednikov, krščanskimi vplivi zavojevalcev ter bedno in žalostno realnostjo Indijancev današnjih dni. Hiše v pueblu še vedno skušajo obnavljati po starih običajih (iz slame in blata), a jim to ne uspeva najbolje. V slabih 10 letih med mojim prvim in drugim obiskom se je število lepih starih stavb opazno zmanjšalo, vse več obnavaljajo provizorično, z betonom in plastiko, ki kazita celostno podobo Acome.
Vseeno pa je življenje tu za domorodno prebivalstvo boljše kot za tiste, ki živijo v prikoličarskih parkih v dolini. "Moja prababica je stara 103 leta. Njena mama jih je dočakala 112. Ne vemo, kaj je v vodi, a tu v Acomi dočakamo najvišjo starost," razlaga lokalni vodič po pueblu. Ob pogledu na kake 120 let staro ženico, ki prodaja lončevino, očitno poslikano z močno tresočo roko, mu skoraj verjamemo.
posebej če primerjalno upoštevamo, kako nazadnjaška je "moderna" madžarska ustava.
v marsičem imaš prav. Je pa morda dobro vedeti, da smo tudi mi plod usode, ki je marsikje doletela domačine, ki so jih zavojevali španci. Pravzaprav so v tistih časih tudi po evropi skoraj neprestano potekale vojne, kjer je bilo povsem normalno da so moške pobili ženske pa posilili. Na nek način se je stvar končala v nemčiji, ko so isto počeli zmagoviti sovjeti. Pa še to ni bil konec, če se le ozremo v bosno.
Poučno bi bilo spoznanje, da nismo nič boljši od špancev v ameriki.
Cerkev deluje. Indijanci so zvecine pokristjanjeni (katoliki) in vsake toliko, zlasti ob vecjih praznikih, je v cerkvi masa. Res pa je, da so Indijanci v dobri meri ohranili svoje stare religijske prakse in tako se dogaja, da najprej "plesejo ob ognju" in molijo k svojim duhovom, nato pa gredo v cerkev k polnocnici.
Casinoji pa so ob izvozu z avtoceste I-40. Res je, Indijanci dosti zasluzijo z njimi.
2. Za avtorico
Slika 15 je grob prekrsek pravil, ki veljajo za obiskovalce. Vodic obiskovalcem pojasni vsaj trikrat, da na pokopaliscu in v cerkvi fotografiranje ni dovoljeno -- "it conflicts our religious beliefs". Dvomim, da je avtor fotografije imel dovoljenje za to.
FYI, v Novi Mehiki sem zivel dve leti in Acoma Pueblo sem obiskal trikrat. O teh krajih bi se dalo napisati vec knjig...
Sam si dokaz, da se danes uporabljajo (zlorabljajo) v glavnem interpretacije, ki so jih podali tisti, ki so sami skoraj iztrebili indijance, pa bi to radi prevalili na papeže. Poišči si original dokument (bulo), ki pa, kot boš verjetno sam ugotovil, ni v angleščini niti v ruščini. Sicer pa priporočam za splošno izobrazbo dokaj realističen opis tistih časov knjigo Sijaj in beda konkvistadorja, sicer levičarskega avtorja. Res pa je to zelo mučno branje za tiste, ki imajo že izoblikovanje mnenje, da je za vse tegobe v ameriki kriv papež in RKC.
Papeževa bula Dum Diversas iz 1452 pravi
“ "We grant you [Kings of Spain and Portugal] by these present documents, with our Apostolic Authority, full and free permission to invade, search out, capture, and subjugate the Saracens and pagans and any other unbelievers and enemies of Christ wherever they may be, as well as their kingdoms, duchies, counties, principalities, and other property [...] and to reduce their persons into perpetual slavery.
Ko so odkrili Ameriko se je to pooblastilo preneslo tudi tja.
Kriminalcev? So morali biti prekleto pametni kriminalci, da so napisali prvo sodobno ustavo na svetu. In da že zadnjih 100 let vladajo svetu.
...to pa je potem zgodovina ZDA o kateri pa nočejo nič slišat.
Mene osebno bi bilo sram, da bi imel tako zgodovino in državo, ki jo je omogočil genocid.
Pa, da se razmemo - vsi veliki narodi imajo tovrstne težave lastne državnosti.
Papeževa bula Inter Caetera (Alexander VI), 4.maj 1493.ki je Špancem dovolila ropanje in pobijanje.
nevem zakaj ne piše, da na vrhu stoji cerkev, ki je na novo prebarvana a v njo hodijo samo touristi..... indijanci namreč ne hodijo več v njo, ker odkar so vrgli župnika iz pečine, nimajo več greha in tudi cerkve ne potrebujejo več.
Hm, super rešitev ali ne!
Ja pa imajo eno hišo kamor lahko hodijo samo moški, ženske nikoli v življenju ne sme notri.
Moški grejo notri in se po več dni ne prikažejo iz hiše.
Na vhodu v rezervat je seveda veliki kazino in prodajalna čikov od koder se financirajo :D
vse porihtano!
Zanimiv kraj.. žal je od tistega, kar so včasih premogli, ostalo res bolj malo.