Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 28 glasov
Ocenite to novico!
Globoko urezani fjordi, s travo porasle strehe živopisanih hišk, od zoba časa načete lesne vikinške cerkve, ledeniki prav tako modri kot gorska jezerca. Vse to - in še mnogo več - je Norveška.
Dežela na skrajnem severu Evrope pogosto spominja na pravljične podobe neokrnjene severnjaške lepote: vse od popolnosti urbanega (tu ni prostora za arhitekturne zmazke, rušenja tradicionalnega ravnovesja ali pa "ven metajočih se -hočem-višjo-hišo-od soseda" skropucal, tako značilnih za Slovenijo) do dih jemajoče narave.
Ja, saj je drago, in ja, Norvežani potrebujejo nekaj časa, da se jim razveže jezik. Cestne povezave občasno ubijajo, saj je zaradi razčlenjenosti obale potovanje polno "ovir" v podobi bodisi klavstrofobičnega najdaljšega predora na svetu bodisi dolgotrajne in drage vožnje s trajekti. Poleti boste tu pogosto premraženi (še zlasti, če taborite), na severu pa boste srečni, če boste ujeli en delno sončni dan.
Čar urbanega v stiku z naravo
A vse to odtehta resnično biser države, v kateri se boste počutili morda najbolj v stiku z naravo in tradicionalno preteklostjo obenem. Tu so arhitekturni dragulji, kakršen je secesijski Ålesund, strateško umeščen na sedem otočkov osrednje norveške obale.
Pa Roros, staro rudarsko mestece z Unescovega seznama. Bergen je mešanica svetovljanskega utripa in ribiške tradicije, pogled z bogate ribje tržnice, na kateri najdete vse, od divjega lososa in kraljevih rakovic do črnega mesa kita in salame severnega jelena, pa razkriva obalni niz živopisanih srednjeveških zgradb.
Češnja na torti: Lofoti
Pot vas mimo fjordov, narodnih parkov, mlečno modrih rek in potokov, prastarih, od katrana počrnelih vikinških cerkva, ledenikov in obalnih hipijevskih skupnosti vodi na sever - do Lofotov. Otočje krasijo veličastne, skorajda na tropske pečine spominjajoče gore in bele peščene obale s turkiznim morjem, med zelenjem pa so posejane lesene rdeče-bele hiške na kolih, v katerih so nekoč prebivali ribiči in mornarji.
In če se boste nekje med odpiranjem dežnika in zavijanjem v šal spraševali, kaj za vraga je ta vonj v zraku, ki se ga voha po vseh otokih - gre za sušene polenovke, ki so glavni izvozni artikel Norveške, Lofotčani pa jih na tradicionalni način (obešene na lesenih statvah, ki jih ne morete spregledati) sušijo že tisoč let.
Ne skrbite, vonja se boste navadili, na koncu pa vam bodo morbidne ribje glave postale celo najljubši fotografski motiv.
V spodnji galeriji si oglejte nekaj podob Norveške.
Besedilo in foto: Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
drugac pa standard, ki ga imajo norvezani in vsedi, za slovenijo trenutno ni dosegljiv. oni so zascitili in uredili hise tako, da se moderno staplja s tradicionalnim, in tekom stoletij se je to izkazalo za najbolj energetsko varcno. pri nas je pa predvsem moderna smer nekoliko zapostavila funkcionalno, s tem pa zmanjšala ucinkovitost. je pa skandinavija cudovita in mrzla - poseben tip pokrajine.
lp k. s.
- ne govorimo o alpskih dolinah ampak o ledeniško preoblikovanih U dolinah ali zgolj ledeniskih dolinah
- pa ce je v naslovu bergen kot najjuznjsa tocka do lofotov, ki so najsevernejsa, je napak v tem, ker so vesteralski otoki nekoliko bolj severno od lofotov. in pri vesteralskih otokih je potrebno omeniti enga izmed najbolj slavnih whale safarijev, takoimenovnih kitov grbavcev ali spermwhale. in je tudi lep muzej posvecen prov njim