Tulum je bil še pred 20 leti skriti raj - danes je gneča na vrhuncu sezone komaj obvladljiva. Foto: AP
Tulum je bil še pred 20 leti skriti raj - danes je gneča na vrhuncu sezone komaj obvladljiva. Foto: AP
Eden od večjih dražev Tuluma (poleg lepih plaž) so majevske ruševine. Foto: AP
Ena večjih težav je divja gradnja novih hotelov in restavracij ob plaži. Foto: Reuters

Tulum je bil nekoč zaspano mestece na polotoku Jukatan, ki je obiskovalce pritegovalo s svojimi dobro ohranjenimi majevskimi ruševinami, bujno džunglo in strateškim položajem ob Karibskem morju. Še pred 20 leti je bil Tulum skriti raj z le peščico butičnih hotelov in penzionov.

A neobrzdana gradnja novih hotelov in apartmajev, korupcija in pomanjkljiva infrastruktura so Tulum skoraj povsem uničile. Danes se na obalni promenadi stiska več kot sto hotelov in restavracij, med viškom sezone pa je gneča tako velika, da boste od promenade do šest kilometrov oddaljenega središča mesta potrebovali tudi do dve uri.

Lani so v tem letoviškem mestu našteli kar 2,4 milijona obiskovalcev (skoraj pol milijona več od leta 2016), ki pa ob prihodu malce presenečeni ugotavljajo, da elektrika ni ravno najzanesljivejša, klimatske in druge naprave pa poganjajo generatorji, ki so smrt za okolje, poroča Deutsche Welle.

"Vsak dan zgradijo nove in nove stavbe. In vsak dan se uničujejo zaščitena območja," razlaga Carlos Maede iz nevladne okoljevarstvene organizacije Tree of Life.

Črne gradnje v džungli
Ironično, številna nepremičninska podjetja oz. hoteli se promovirajo kot ekološko prijazni, s tem pa izkoriščajo sloves Tuluma kot sproščene, boemske, zelene turistične destinacije. A Tulum je danes vse kaj drugega kot zelen, divja gradnja novih hotelov, restavracij in klubov na plaži pa okolje uničuje.

"To so same črne gradnje," pokaže na niz hotelov ob narodnem parku Tulum okoljski aktivist Dario Ferreira Piña. "Vedno se začne z majhno gradnjo, ki se nazadnje sprevrže v veliki projekt. Malo po malo se širijo v džunglo."

Narodni park je dom številnih ogroženih vrst, kot sta jaguar in morska želva. A čeprav so ga leta 1981 proglasili za zaščiteno območje, v njem vsako leto vzniknejo novi hoteli in restavracije. Oblasti občasno izdajo naloge o prenehanju obratovanja, a kljub temu ostajajo odprti.

Težava tudi korupcija
Leta 2015 je zvezni urad za okoljsko zaščito (Profepa) zaprl devet turističnih kompleksov znotraj parka, ker so nezakonito odstranjevali rastje, grmičevje in obalne peščine, a tovrstne akcije niso dovolj pogoste, da bi zares zavrle kar koli. "Mehika ima vse potrebne zakone, ki jih potrebuje za zaščito okolja. Težava je korupcija. Ljudje hočejo graditi čim hitreje, naša skorumpirana vlada pa to dovoljuje," toži Ferreira Piña.

"In ne le, da še naprej gradijo v parku, gradijo tudi na peščenih sipinah, kar vpliva na celotni ekosistem," razlaga Meade. In ekosistem Jukatana je s svojimi džungelskimi vrtačami, podzemnim vodnim sistemom, mangrovami in džunglo še posebej občutljiv. Njegovo ohranjanje je toliko težje, ker Tulum nima potrebne infrastrukture - ne za ravnanje z odpadki ne pravega drenažnega sistema. Do pred kratkim so zato odpadke odlagali kar sredi džungle.

"To je dokaz, da nimamo kapacitet za množični turizem, ki smo mu priča danes v Tulumu," meni Ferreira Piña, medtem ko se sprehaja med kupi smeti. Ko te razpadajo, pronicajo v podtalnico, od tam pa v ocean. In onesnaževanje ima neposreden vpliv na Mezoameriški koralni greben, ki je, podobno kot Veliki koralni greben v Avstraliji, vse bolj ogrožen. V zadnjih 30 letih se je Mezoameriški koralni greben zmanjšal za kar 80 odstotkov.