Turisti, med katerimi so tudi Slovenci, so se začeli počasi vračati v egiptovska letovišča ob Rdečem morju. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Turisti, med katerimi so tudi Slovenci, so se začeli počasi vračati v egiptovska letovišča ob Rdečem morju. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Napeta situacija v državi je močno zdesetkala število gostov - turistov je bilo to poletje v Hurgadi za več kot polovico manj kot lani. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Urejen in čist "evropski" del Hurgade. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Nova egiptovska oblast pripravlja zakon, s katerim nameravajo kaznovati odmetavanje odpadkov. Danes je sicer povsem običajno, da domačini smeti odvržejo kar čez ramo ali okno avtomobila. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Oboroženi pripadniki vojske in policije pred verskimi objekti ali na kontrolnih točkah na cesti niso zaradi trenutne varnostne situacije v državi, pač pa jih je tja že pred leti postavil Mubarak, da bi se turisti počutili varnejše. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Povsem običajni so tudi detektorji kovin na vhodu v hotel. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Med gosti je trenutno poleg Rusov največ domačinov iz drugih delov Egipta, ki so jih v Hurgado privabile poletne temperature in nedavni prazniki. Prav zato so bili bikiniji na hotelskih plažah in v bazenih tokrat pogosto v manjšini, saj so prevladovali kopalni kostimi, ki so več zakrivali, kot odkrivali. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Egiptovska veleposlanica pri nas Heba Sidhom zagotavlja, da je letovanje ob Rdečem morju popolnoma varno. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
V Hurgadi se gradijo številna stanovanja, ki jih pridno kupujejo turisti in tja nato pobegnejo pred mrzlo zimo doma. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Rdeče morje ima trenutno okoli 24 stopinj. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Hurgada, oktober 2013
Znameniti slamnati senčniki na egiptovskih plažah. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler

Dokaz za to je Adrijino letalo, ki je ta konec tedna z Brnika poletelo v Hurgado - prvo letalo, ki je po dveh mesecih embarga v letovišče ob Rdečem morju odpeljalo 120 slovenskih turistov, a tja niso leteli sami.

Na krovu je bila - posebej za to priložnost - egiptovska veleposlanica pri nas Heba Sidhom, pa tudi predstavniki številnih slovenskih medijskih hiš, ki smo se na lastne oči želeli prepričati, v kakšno (ne)varnost se podajajo naši sodržavljani.

V Egiptu pa so slovenske novinarje in turistične vodnike z odprtimi rokami na skupnem kosilu in na tiskovni konferenci pričakali tudi Guverner Rdečega morja, minister za civilno letalstvo in drugi visoki funkcionarji, vsi z eno samo misijo - prepričati nas, da so razmere tam spet dovolj varne za brezskrbne počitnice.

Invazija iz Vzhodne Evrope
Sprejem je bil pripravljen že na mednarodnem letališču v Hurgadi - rože, kava, glasba in ples, toda že en sam pogled po terminalu je za tiste, ki smo v preteklosti že obiskali letovišča ob Rdečem morju, zadostoval za to, da smo ugotovili, kako drugače je zdaj. Ni več množice letal, ki vzletajo in pristajajo kot po tekočem traku, gneče pred carinskimi okenci, hord turistov, ki se drenjajo v avtobuse ...

Na divje stare čase je spomnila le mlada Belorusinja, ki je skupaj s svojima prijateljicama vidno vinjena veselo dirjala po terminalu, 34 stopinj zunaj pa je nato naredilo svoje in dekle se je nazadnje zrušilo pred noge prav slovenskim turistom. Toda pahljanje pred obrazom in malo mrzle vode je poskrbelo, da je bila kaj kmalu pripravljena za nove podvige.

Prav turisti iz republik nekdanjega vzhodnega bloka so namreč v zadnjih letih najbolj množično drli v Hurgado in Šarm el Šejk ter s svojo pivsko vzdržljivostjo in rahlim razvratom pogosto povzročali sive lase domačinom in bolj zadržanim turistom z Zahoda. Zaradi njih so nazadnje tudi v večini tamkajšnjih hotelov razvpito neprekinjeno "all inclusive" ponudbo omejili na le do polnoči.

In potem je prišel avgust ...
A tudi njihova zunanja ministrstva so se sredi avgusta pridružila tistim, ki so po izbruhu nasilnih demonstracij v Kairu in drugih mestih svojim državljanom odsvetovala pot v Egipt, ki je razglasil izredne razmere, potem ko so oblasti iz dveh protestniških taborov v Kairu nasilno odstranile privržence odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, mrtvih pa je bilo na desetine ljudi.

Slovensko zunanje ministrstvo je slovenskim državljanom vsa nenujna potovanja v Egipt odsvetovalo 16. avgusta, priporočilu so sledile tudi vse turistične agencije in njihova odločitev je dan zatem prizemljila letalo, ki bi moralo tja prepeljati 180 Slovencev. Nekateri potniki so se nato odločili, da se bodo odpravili na kakšno drugo destinacijo oziroma zamenjali aranžma, nekateri pa so se odločili, da bodo počakali na zeleno luč za ponovno počitnikovanje v tej državi.

"V turističnih središčih in letoviščih ob Rdečem morju (Sharm El Sheik, Dahab, Hurgada ...), kjer tudi doslej ni prišlo do večjih protestnih zbiranj, so razmere stabilne, večje potovalne agencije obnavljajo ciklične turistične aranžmaje v ta središča. Razmere na kairskem letališču omogočajo varen tranzit," se glasi priporočilo ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), ki pa še vedno odsvetuje vsa potovanja v določene dele Egipta - širši območji mest Kairo in Aleksandrija, mesta v delti Nila, mesta ob Sueškem prekopu (Suez, Ismailia, Port Said), območje severnega in osrednjega Sinaja ter obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom.


Slovenci se zdaj previdno vračamo med zadnjimi

Ta se je po dveh mesecih le prižgala in 120 turistov je tako pred dnevi spakiralo kovčke ali potapljaško opremo ter odletelo v Hurgado. "Mi smo med zadnjimi, ki se vračajo. Za ta korak se niso odločili le še Italijani in Skandinavci. Britanci sploh niso nehali leteti, vračajo se vsi, Nemci in Avstrijci so se vrnili že dva, tri tedne pred nami," je povedal generalni direktor Palme Matej Knaus.

K vrnitvi turiste, ki jih še vedno ni veliko, poziva tudi Heba Sidhom: "Ne obsojam turističnih agencij, ker so se takrat odločile za prekinitev potovanj, to je bilo povsem razumljivo. Vendar pa to ne bi smelo biti dolgoročno. Nevarna situacija se je končala, stvari so se umirile, občutek varnosti se je vrnil, normalno življenje je nazaj. Ne vidim nobenega razloga, da bi se bali. Obisk Egipta ni nič bolj nevaren kot obisk katere koli druge države," zagotavlja egiptovska veleposlanica pri nas.

"Sem ambasadorka svoje države, zastopam svojega predsednika in takega govora ne bi imela, če ne bi bila popolnoma prepričana, da je vse to res," dodaja.

Kaj pa, če bi vendarle šlo kaj narobe?
V turističnih agencijah Palma in Kompas poudarjajo, da je zanje varnost potnikov na prvem mestu. Zagotavljajo, da skrbno spremljajo situacijo v Egiptu prek svojih sodelavcev in partnerjev v tej državi, v primeru nepričakovano spremenjenih razmer pa bi se posvetovali tudi z MZZ-jem in se takoj odzvali - če bi bilo treba, bi organizirali tudi letalo in potnike predčasno prepeljali nazaj v Slovenijo.

Nizozemski nizkocenovnik Transavia je sicer prav prejšnji teden odpovedal vse svoje polete v Šarm el Šejk in se pri tem skliceval na oceno tveganja, ki jo je pripravila letalska družba KLM, v kateri trdi, da na Sinaju obstaja nevarnost raketnega napada na letala s tal, je poročala tiskovna agencija AFP.

Pridejo in ostanejo
Od turizma je v Egiptu sicer neposredno ali posredno odvisnih kar pet milijonov gospodinjstev v 95-milijonski državi, čeprav levji delež k egiptovskemu BDP-ju prispevajo prihodki od Sueškega prekopa. Ena izmed stvari, ki jo tako zamerijo tudi Muslimanski bratovščini, ko je ta prišla na oblast, je načrtovanje prodaje prekopa, jezno pa omenjajo tudi v medijih objavljen izračun premoženja nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka, ki je pokazal, da je imel toliko denarja, da bi na glavo vsakega prebivalca lahko padlo pet tisočakov ...

Je pa prav Mubarak tisti, ki se mu gre zahvaliti za razcvet Hurgade, ki se je iz majhne turistične vasice razvila v največje in najbolj obiskano letovišče ob obali. Ima 300.000 "svojih" prebivalcev, skupaj s turističnimi delavci pa to število narase kar na milijon. Do danes se je razpotegnila že na 35 km, iz peska pa se bliskovito dvigujejo novi in novi hoteli - že okoli 170 jih je trenutno.

"Da se tukaj iz nič zgradi, povsem opremi in za goste odpre hotelski resort, sta potrebni le dobri dve leti," pove Philippe de Vizcaya, menedžer hotelske verige Sunrise, Francoz, ki je v Hurgado prišel službeno, nato pa kupil svojo hišo in ostal. Tako kot tudi Najlaa, dekle z maroškimi koreninami, ki dela na recepciji enega izmed prestižnih hotelov ob obali: "Rojena sem v Belgiji, kjer sem tudi odraščala, v Egipt pa sem prišla zaradi študija. Potem pa sem ostala in zdaj sem si tukaj ustvarila svojo družino."

Vse več tujcev v Hurgadi kupuje stanovanja
Tako kot številni drugi tujci, med njimi tudi kar nekaj Slovenk, ki so v deželo prišle na počitnice, nato pa jim je srce ukradel domačin. Še pred nekaj leti so se Egipčani dobesedno grebli za evropske turistke v upanju, da bodo prek njih prišli v obljubljene dežele, zdaj pa so počasi ugotovili, da tudi pri nas ni vse tako rožnato.

"Imam dekle iz Rusije. Prepričuje me, naj pridem živet k njej, ampak nočem. Tukaj mi je čisto dobro, pa še zeblo bi me tam. Veste, da sta bili tam danes dve stopinji, dve! Saj bi zmrznil! Pravim ji, naj pride ona sem, našel bi ji dobro službo, ampak viha nos nad našimi plačami," prostodušno prizna Mustafa, vodja hotelskih barov.

Zdaj domačini tako raje vidijo, da Evropejke prihajajo k njim in v Hurgadi kupijo eno izmed novozgrajenih nepremičnin, ki rastejo kot gobe po dežju. Vodnica Helena Caf pa v smehu doda, da sicer ni popolnoma nič nenavadnega, če hišnik oziroma upravnik, ki ga mora imeti vsaka zgradba, to stanovanje v času vaše odsotnosti komu odda za kakšen teden ali pa si sam odklene in postreže s hrano iz vašega hladilnika. "Cene na kvadratni meter se gibljejo od 500 do 2.000 evrov, odvisno ali želite imeti stanovanje tik ob obali ali ne," pravi Moudy El Shaer iz lokalne turistične korporacije Blue Sky.

Blišč in beda priljubljenega letovišča
Tudi sicer Hurgada kaže dva obraza - "notranjega" z domačini, prahom, umazanijo, bedo in revščino ter "obalnega" s prestižnimi hoteli, drago marino, zasoljenimi cenami v "evropskih" lokalih in z neskončnimi storitvami za turiste.

Zadnja uspešnica so usluge lepotne kirurgije, ki jih ponujajo v paketu, ki vključuje lepotne popravke na celem telesu, pa še letalsko vozovnico in enomesečno bivanje v hotelu s storitvijo all inclusive - vse to za 7.000 evrov. Ob tem pa se šušlja še, da si bogate pacientke srednjih ali starejših let pogosto zraven omislijo še lokalnega mladeniča, ki jim v zameno za najnovejše tehnološke igračke in druga darila, dela družbo in krajša noči ...

Dva obraza mesta si lahko ogledate tudi v spodnji galeriji fotografij, v kateri se lahko sprehodite po ulicah in plažah Hurgade, ki skupaj z ambasadorji egiptovskega turizma že zelo nepotrpežljivo čakajo, da se nanje spet zgrnejo trume turistov.