Mnoga stanovanja v bližnjem mestu Pripjat so od nesreče 26. aprila leta 1986 ostala nedotaknjena. Foto: EPA
Mnoga stanovanja v bližnjem mestu Pripjat so od nesreče 26. aprila leta 1986 ostala nedotaknjena. Foto: EPA
Černobil
Spomenik v Černobilu, ki spominja na eksplozijo jedrskega reaktorja. Foto: EPA
Černobil
To je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Foto: EPA

Pri tem pa ne računa le na avanturiste in ekstremne obiskovalce, ki v tem, zaradi jedrske nesreče uničenem mestu, iščejo nenavadne dogodivščine, ampak tudi na običajne skupine turistov. "Edinstven pogled v nekdanje sovjetsko obdobje zagotovljen," trdijo vlada in turistične agencije, dvomljivci pa opozarjajo, da bi bilo pred množičnim obiskom treba pregledati varnost v mestu in oceniti stroške v infrastrukturo, ki bi tujce pripeljala v to mesto z negativnim prizvokom, v katerem se je čas leta 1986 ustavil.

"Mesto duhov"
Točno takšen vtis - torej, kot bi s časovnim strojem potovali v neko preteklo obdobje - so dobili tisti, ki so že vstopili v mesto na severu Ukrajine. Spomnimo, v nekaj urah po nesreči v tamkajšnji jedrski elektrarni je oblast evakuirala vseh 50.000 prebivalcev bližnjega mesta Pripjat. Za njimi so ostale le prazne ulice in šole, tipične sovjetske veleblagovnice, socialistična stanovanja. In teh stavb se zadnjih 25 let nihče ni dotaknil. Zdaj pa so turistični delavci prav v tem "mestu duhov" zavohali zaslužek in že si lahko predstavljajo, kako bodo prišleki z očmi požirali ostanke in ruševine sivega betona.

Ideja, da bi obiskovalce spravili v Černobil, sicer ni povsem nova, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti, saj so že zdaj agencije manjše skupine ljudi vozile v mesto. A zdaj se je celotnemu projektu prvič pridružila tudi ukrajinska vlada, kar bi tej dejavnosti lahko dalo povsem nov, mnogo večji pomen.

Decembra je minister za izredne razmere Viktor Baloga predlagal, da bi se redni turistični obiski Černobila začeli že januarja letos, načrt pa je podprla tudi njegova gostja Helen Clark, vodja razvojnega programa Združenih narodov, ki v tem vidi priložnost za vnovično opozorilo sveta pred podobnimi tragedijami.

Najbolj nenavadni turistični kraj
Morda pa imajo vsi skupaj prav. Priznana revija Forbes je namreč Černobil že leta 2009 izbrala za najbolj nenavadni turistični kraj, tistega leta pa je "mesto duhov" obiskalo okoli 7.000 ljudi. A Ukrajinci se zavedajo še ene stvari - približuje se evropsko nogometno prvenstvo, ki ga bo država prihodnje leto gostila skupaj s Poljsko, kar pomeni tudi prihod pestre mešanice evropskih turistov. To je seveda odlična priložnost, da jih iz Kijeva, Lvova in drugih mest zvabijo še na ogled "eksotičnega" Černobila.

Domačini v Černobilu ne vidijo turizma
Domačini sami se Černobilu še vedno v velikem loku izogibajo. "Večina v tem ne vidi nikakršne turistične točke, ampak jih še vedno bolj zanimajo odškodnine za reševalce in žrtve nesreče," je dejal politični strokovnjak Aleksej Poltorakov, ki je zato prepričan, da so ciljna skupina obiskovalcev lahko le tujci in mladi.

Še vedno pa strokovnjaki niso dosegli dogovora o tem, kako pametno, če sploh, je spodbujati turizem na radioaktivnem območju. Ludwig Medjanij, predstavnik ukrajinske turistične zveze, ki je videl podobe Černobila pred tragedijo in po njej, je prepričan, da je mesto prihodnja turistična uspešnica. "Ljudje morajo razumeti, kaj jedrska katastrofa pomeni za naš planet. Kdor koli bo obiskal Černobil, se bo spremenil kot človek," je dejal.

V mestu danes živi le okoli 500 starejših ljudi, ki svojih domov po nesreči niso želeli zapustiti in v njih živijo še danes. Težava, za katero nihče ne ve natančno, kako velika je, pa je neenakomerna razporeditev radioaktivnega sevanja na območju, ki se razlikuje od kraja do kraja. Poleg tega nanjo vplivata tudi veter in dež. "Obstaja visoko tveganje, da bi se turisti nenadoma znašli v visoko radioaktivnem območju. Kaj pa bomo storili takrat?" opozarja Poltorakov.

Bo narava zabrisala sledi?
Po drugi strani pa je res, da je mesto po odhodu ljudi znova v svoje roke prevzela narava. Veliko površin je že zelenih, nekatera drevesa pa so stara že več kot 20 let. "Včasih zagledamo celo čredo divjih konjev, ki se pase na nekdanjih ulicah," je dejala domačinka Ana Surikova. Podobne prizore je videti tudi v bližnjem mestu Pripjat, ki je prav tako ostalo skoraj brez prebivalcev. Ljudje si danes v njem ogledujejo učbenike v šoli, ki so po alarmu ostali odprti, v vrtcu pa so igrače, ki se jih nihče že 25 let ni dotaknil.

"Te kraje bo narava pokopala in jih sčasoma spremenila v prah," je prepričan Medjanij, ki dodaja: "Ljudje nikoli ne bi smeli pozabiti, da človeštvo lahko doživi še kakšno podobno apokalipso - in to resnično, ne le takšno v videoigricah in akcijskih filmih."