Uspešna Slovenija
Arnes dela na treh glavnih področjih: 1. raziskovalna infrastruktura, 2. komunikacijsko-informacijska infrastruktura za vzgojno-izobraževalne zavode, 3. strateške funkcije, ki jih želi država obdržati. To so register domen, preslikava med IP-številkami in spletnimi naslovi, vodenje Si-CERT-a. Foto: www.arnes.si
Marko Bonač
"Na področju IKT-ja smo bili pred 22 leti resnično pionirji in vse do danes nam je uspelo ostati ena ključnih organizacij, ki skrbi za vpeljavo novih omrežnih tehnologij v slovenski prostor," pravi direktor Arnesa Marko Bonač, ki zavod vodi od njegove ustanovitve. Foto: Osebni arhiv
Slovenija si je najprej želela dobiti končnico .sl, a je že bila dodeljena Sierri Leone, ki je bila ustanovljena pred nami. Vlada je takrat odločila, da pridobljeno domeni .si s soglasjem svetovne organizacije ICANN upravlja Arnes.
Arnes
"Smo javni zavod, storitve dajemo raziskovalni in izobraževalni sferi brezplačno. Denar dobimo še od Evropske unije za vodenje povezav med slovenskimi in tujimi raziskovalci. Ker smo del javnega sektorja, delimo tudi težave javnega sektorja, sredstev je manj in treba je zelo gledati na vsak evro," pravi direktor. Foto: Arnes
       Po ustanovitvi zavoda pa se je prav po zaslugi Arnesa Slovenija zelo zgodaj, tako rekoč med prvimi, priključila tistim državam, ki so razvijale in širile medmrežne povezave akademskih in izobraževalnih okolij, od tam pa tudi gospodarstva, javne uprave, medijev in drugih. Arnes je vseskozi v stiku z najnovejšim tehnološkim razvojem, osrednjo vlogo pa ima tudi pri zagotavljanju internetne varnosti.       
 Iz obrazložitve podeljenega odlikovanja za zasluge zavodu Arnes
       Še posebej se trudimo preventivno delovati na šolah in mladim povedati, da ni dobro objavljati svojih osebnih podatkov in fotografij na spletu, saj jim bo v odrasli dobi to morda žal.       
 Marko Bonač
Borut Pahor in Marko Bonač
Marko Bonač prejema medaljo za zasluge javnemu zavodu Akademska in raziskovalna mreža Slovenije - Arnes. Foto: BoBo

Arnes - začetnik internetnih storitev, brez katerih danes ne gre več

Javni zavod je v 22 letih delovanja prevzel veliko pomembnih funkcij
26. januar 2015 ob 06:15,
zadnji poseg: 26. januar 2015 ob 07:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Čeprav smo bili veliki internetni navdušenci, si nismo predstavljali, kako se bo splet zajedel v vse pore družbe," po 22 letih vodenja Arnesa pravi direktor Marko Bonač. Za razvoj slovenskih IKT-povezav je zavod dobil medaljo predsednika države.

Življenja brez dostopa do svetovnega spleta, elektronske pošte in drugih medmrežnih storitev si danes ne moremo več predstavljati. Razvoj je potekal s tako hitrostjo, da se nam tri desetletja verjetno zdijo veliko bolj oddaljena, kot v resnici so. Takrat so se namreč medmrežne povezave šele začele vzpostavljati. V evropskih državah so bile gonilo razvoja znanstvene institucije, v Sloveniji Institut Jožefa Stefana. Med prvimi zanesenjaki je bil naš sogovornik, direktor Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – Arnes Marko Bonač.

"IJS je bil v zadnjih letih Jugoslavije vodilen na tem področju v državi, pomagal je tudi nekaterim drugim univerzam po Jugoslaviji, da so se povezale z internetom. Velike zasluge ima takratni direktor Tomaž Kalin, ki je navezal stike s tujimi profesorji in je bil pobudnik razvoja. Tedaj sem bil na IJS-ju mladi raziskovalec in manjša skupina nas je naredila prve korake v internet. Izmenjevala se je predvsem pošta. To so bili zanimivi časi," se spominja.

Po e-pošti obveščali tujino med vojno
Kmalu je sledila slovenska osamosvojitvena vojna in prav medmrežje ter elektronska pošta sta v njej odigrala pomembno vlogo. Slovenski raziskovalci so v svet pošiljali e-pisma o dogajanju v Sloveniji in izražali svoje ogorčenje nad agresijo, ki se izvaja nad novonastajajočo državo. "To je bila prva taka vojna v Evropi in internet je bila nova stvar, zato so bili naši prispevki v svetu kar opaženi. Pisali smo svojim kolegom, raziskovalcem v tujini, oni pa so obveščali medijske hiše in politike v svojih državah."

Prav zaradi teže, ki jo je ta elektronska pošta imela med vojno, je država leta 1992 ustanovila javni zavod Arnes, da bo zgradil in vzdrževal akademsko in raziskovalno omrežje. Takratni minister za znanost in tehnologijo Peter Tancig je po Bonačevih besedah razumel, kako pomembno je medmrežje za razvoj znanosti, dejavnost med vojno pa je bila dodaten argument, da so našli sredstva za novo organizacijo. Arnes so zasnovali po vzoru zavodov NRIN (National research education network) v drugih državah, in po idejah Evropske unije, ki je želela vzpostaviti enotni raziskovalni prostor ter enake možnosti dostopa do raziskovalne opreme za raziskovalce iz vseh držav.

Uspešna Slovenija je projekt za optimizem in spodbudo. V MMC-ju želimo z njim predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju pred kratkim prejeli priznanje ali nagrado. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, kmetje, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Svoje predloge pošljite na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si.


Slovenske šole med prvimi z dostopom do spleta
V Sloveniji je Arnes naredil še korak dlje. Na ministrstvu so že sredi 90. let dovolili vključitev v novo omrežje tudi šolam in tako so bile na Arnesovo omrežje že kmalu povezane posamezne srednje šole iz večjih krajev. Bonač izpostavlja, da so bile takrat slovenske šole na vrhu razvoja v Evropi. "Spomnim se konference, ko so v nemških šolah pojasnjevali, da obstaja svetovni splet in so jim na CD-jih dali simulacijo spleta - kako se lahko pritiska na zadetke in išče. Mi pa smo jim povedali, da je v Sloveniji kopica šol, ki lahko klikajo po dejanskem internetu."

Arnes upravlja z domeno .si
In čeprav Arnesov akt o ustanovitvi pravi, da zavod ponuja storitve raziskovalni sferi in je danes z njegovo mrežo povezanih 1.200 raziskovalnih in državnih zavodov, opravlja Arnes tudi več strateških funkcij, ki jih želi država obdržati v javnih rokah. Tako je tudi upravljavec slovenske domene .si.

"Internet deluje preko IP-številk in z njimi se računalniki med seboj pogovarjajo. A ljudje si lažje od IP-številk zapomnijo spletne domene oziroma naslove - na primer www.rtvslo.si -, zato potrebujete nekoga, ki preslika številko v domeno. V vsaki državi je takšna ustanova, pri nas Arnes. Če nekdo v Ameriki vtipka v brskalnik www.rtvslo.si, bo njegov računalnik najprej vprašal nas, kje to je, in mi v svojih bazah pogledamo, na kateri računalnik z določeno številko se mora povezati. To mu javimo in šele potem steče prava povezava. Transakcije morajo potekati tako hitro, da človek tega ne opazi. Naš sistem mora torej zelo dobro delovati, saj lahko dobimo tudi po 10.000 takih poizvedb na sekundo. Zato imamo veliko računalnikov, ki izvajajo transakcije. Če bi se pojavila napaka, bi to pomenilo, da celoten internet .si ne bi deloval," opiše Bonač.

Ob tem vodijo zunajsodno razsodišče v sporih med nosilci domen, če bi jih več želelo imeti isti spletni naslov - v Sloveniji je na primer kup prodajalcev in serviserjev avtomobilov znamke Fiat in vsi bi želeli svojo storitev imeti pod domeno www.fiat.si, a jo lahko ima le eden. "Na Arnesovem razsodišču presodimo, kdo ima prav. Obstajajo pravila, ki so usklajena s svetovnimi smernicami, sodelujejo zunanji strokovnjaki, pravniki, ki v kratkem času razsodijo. Če bi to šlo na sodišče, bi trajalo leta."

Opozarjanje na spletne nevarnosti
Še ena pomembnih Arnesovih vlog je vodenje Si-CERT-a, ki je nacionalni odzivni center za omrežne incidente. Raziščejo morebitne težave, popravijo, kar lahko, predvsem pa delujejo preventivno s programom ozaveščanja Varni na internetu. "Opozarjamo, kaj vse se lahko zgodi na spletu. Tisti, ki želijo splet uporabiti za nepravilne namene, so precej spretni, poskušajo izrabiti zaupanje ljudi. Če dobiš e-pošto s sumljivega naslova, ki želi, da vtipkaš svojo bančno številko, tega ne narediti. Še vedno se najdejo ljudje, ki verjamejo tudi raznim nigerijskim prevaram o obljubljeni milijonski dediščini."

Še posebej veliko sodelujejo s šolami in mladim predstavljajo pasti, ki nanje lahko prežijo na spletu. V eni od akcij so tako delili mini zobne krtačke in zobno kremo - zobna krtačka je tako kot geslo samo tvoja in je ne posojaš drugim, zobna pasta pa je predstavljala informacije, ki se pojavijo na spletu - ko enkrat stisneš pasto, je skoraj ne moreš dobiti več nazaj v tubo.

Usoda javnega sektorja
Dela in funkcij, ki jih je v teh 22 letih prevzel Arnes, je torej veliko. Zaposlenih je trenutno 45 ljudi, in ker so del javnega sektorja, delijo tudi usodo vsesplošnega varčevanja. Še posebej se to pozna pri plačah, saj so na Arnesu zaposleni sposobni računalniški strokovnjaki, ki v zasebnih družbah in predvsem v tujini zaslužijo veliko več. "Poskušamo pridobiti mlade sodelavce, ki pridejo s fakultete in jim je izziv to, da se kaj naučijo in da sodelujejo v mednarodnih projektih. To je tisto, kar jih pritegne. Seveda nato kakšen odide, saj ko si ustvarijo družino, gledajo na to, da bi več zaslužili. Računalniški strokovnjaki so namreč kljub krizi zelo iskani," poudari direktor, ki Arnes res najbolje pozna - vodi ga namreč vse od ustanovitve.

Zato je še posebej ponosen na nedavno odlikovanje za zasluge pri razvoju novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v Sloveniji, ki ga je Arnesu podelil predsednik države Borut Pahor. "Zelo smo veseli, da so nas opazili in nagradili. In kot se običajno reče: to je za nas spodbuda za naprej," je ob tem povedal Bonač.

Kaj so pogoji za uspešno Slovenijo?
Ko primerjam slovenski Arnes z drugimi podobnimi zavodi v tujini in ko primerjam slovenski IJS s primerljivimi inštituti, opažam, da smo na isti ravni ali celo boljši. Kot težavo pa opažam to, da je država postala strahotno zbirokratizirana. V javnem sektorju je neskončno nekih omejitev. Razumem, da morajo biti plače omejene, da je sistem javnih naročil reguliran, a je še kup drugih stvari. Vedno več časa porabimo za izpolnjevanje birokratskih zadev, ki niso pomembne ne za nas, ne za ministrstvo, ne za državo. Kako to razvozlati, ne vem, a se mi zdi, da je to tisto, kar nas vse bolj ovira.

.

Ana Svenšek

Še več o delovanju Arnesa lahko slišite v zabavnem glasbenem spotu. (Vir: www.arnes.si):

Prijavi napako
Komentarji
sportivko
# 26.01.2015 ob 08:31
Še pomnite tovariši, mIRC :)

asterisk
# 26.01.2015 ob 07:57
O ja, to so bili časi.

LosAlamos
# 26.01.2015 ob 07:34
Pestro je blo, sploh, če si poznal kakšnega računalničarja srednješolca ali pa učitelja, ki ti je zaupal geslo kamor si lahk klical s kakim US robotics telefonskim modemom in se priklopil na internet. Pa domačim nisi mogu dopovedat, da ne sme dvignat telefona, vsi prijatli z vasi so hodli gledat kaj omogoča Netscape Navigator...
General
# 26.01.2015 ob 08:38
Matkurja :D

qwerty99
# 26.01.2015 ob 09:35
Nekateri ste na optiki. Krasno. Nekaterim pa nam Telekom na žični povezavi še vedno ne omogoči niti ADSL-ja. Pa ne živim nekje bogu za hrbtom. Razkorak med mestom in podeželjem (če tako lahko označim področje 15 minut vožnje iz mesta) se samo povečuje. Če se ne bi razvile brezžične povezave, verjetno tega komentarja ne bi pisal (z modemom 56k, ki realno deluje na polovici te hitrosti, ne bi imel živcev). Tudi to je še vedno naša realnost.
General
# 26.01.2015 ob 08:51
Pa prvi modem je zgledal nekaj podobnega.


Potem to


potem tega


Potem je prišel Siol-nategič, če hočeš imeti ADSL moraš imeti ISDN...
AVK: Telekom je kršil pravila konkurence

In zdaj smo na Optiki.
stewie
# 26.01.2015 ob 13:45
@No remorse
samo v vednost - tudi internet in vsi najnovejši izumi niso produkt zasebnega kapitala in podjetnikov, ki gledajo le na lasten dobiček. Nobenemu ni padlo na kraj pameti, da bi v tako idejo vlagal lasten kapital. Tudi internet je bil v prvi vrsti izdelek državnega kapitala. Zdaj pa pljuvaj po socialistično-komunističnih težnjah, kolikor hočeš.
atepej
# 26.01.2015 ob 09:11
@ General potem je pa v bližini malo "zagrmelo" pa je šel modem v večna lovišča.
Fresh_Prince
# 26.01.2015 ob 09:05
Samo skoda da je Slovenija v tretjem svetu kar se tice storitev, do par let nazaj si tezko kaj kupil preko splete in dostavil na slovenski naslov.
DoubleB
# 26.01.2015 ob 08:16
Če nič drugega, mamo v Sloveniji vsaj to srečo, da smo na področju telekomunikacij izjemno razviti.
Tru3BadAssMOFO
# 26.01.2015 ob 14:59
@No Remorse
Lepo si se spekel!
DioSanto
# 26.01.2015 ob 14:26
Kje so časi ko je še Volja brnela ko sem se povezoval na internet!
alcatraz
# 26.01.2015 ob 09:14
ooo arnes, dobri stari časi. :)
thetilko
# 26.01.2015 ob 08:34
Sem nasel clanek o placah in me resnicno cudi, da najdejo primerne kadre.
The_Rocket
# 26.01.2015 ob 08:50
Če nič drugega, mamo v Sloveniji vsaj to srečo, da smo na področju telekomunikacij izjemno razviti.
Res je!!! Ljudje to premalo cenijo pri nas. Vsi samo kritizirajo. Živel sem v še nekaj drugih državah po Evropi, od tega v Italiji in Švici v zadnjih letih in vam lahko iz osebnih izkušenj povem, da je ponudba internetnih storitev v Sloveniji svetlobna leto tako pred Italijo, kakor tudi Švico. Cen se seveda ne da primerjat, ker je standard v Švici recimo precej višji, ampak že sama ponudba je čisto drugačna. To kar v Sloveniji ponujajo kot neko osnovno hitrost, velja v Švici za super-hitro povezavo in je ne dobiš za manj kot 70-80 CHF na mesec. V Sloveniji smo imeli optiko že praktično v vsaki vasi par let nazaj, medtem ko jo v Italiji veliko večjih mest še danes nima, oziroma niso v popolnosti pokrita... vsaj eno področje, kjer smo (še vedno) v samem vrhu. Žal se bojim, da bojo birokrati poskrbeli, da nas tudi v računalništvu ujamejo ostali.
LosAlamos
# 26.01.2015 ob 10:21
General
Take modeme smo meli ja. 33.6 je bil že pa kr raketa. ;)
izo
# 26.01.2015 ob 09:05
general, prvi modem je malce drugače zgledal, neke vrste povezava je bila možna tudi na spectrumih preko vmesnikov ipd (kar recimo narod bolj pozna) ipd.
večji problem interneta je pa v tem, da vlači družbo v spiralo pogube, ker se realnost izgublja.. seveda ima ogromno prednosti, ampak..
hubert69
# 26.01.2015 ob 19:30
Potem pa država to privatizira, proda za dober profit, tako se dela,

Če bi to naredila z internetom, bi se večina ljudi še vedno čudila modemom s prve strani teh komentarjev. Namesto tega so izumitelji protokolov naredili za kapitalista nekaj najbolj bogokletnega - dali so jih prosto v uporabo vsemu svetu. Malo zgodovine je dobro poznat da se ne smešiš z nerazgledanostjo, veš?

Lahko me pa poskušaš prepričat, da bi bil patentirana in v zasebnih podjetjih zaklenjena internetna tehnologija uspešnejša kot je zdaj. Pravljica za lahko noč bi mi dobro dela danes :)
Majora
# 26.01.2015 ob 13:07
Leta 1995 mi je Arnes prvič omogočil internet. Zvok dial-up modema, ure in ure preživete na mIRC-u, visoki računi za telefon, hehe... Bilo je čudovito.

mv
# 26.01.2015 ob 11:54
LosAlamos
Boljse ne bi mogel opisati moje situacije:)

Atepej
Rahlo je zagrmelo, vsaj 10 km stran, pa je mi je modem samo 'klik' naredil in je bila slaba volja.
Alko73
# 26.01.2015 ob 11:39
>general
prav take sem imel, pa še kakšnega zraven, iz razlogov, ki jih je navedel >atepej :-)
In ne pozabit klicanja PPT, da rabiš svojo parico, ker imaš modem, ne take skupne še z X sosedi...
hubert69
# 26.01.2015 ob 20:00
PS: kaj se zgodi v leglu kapitalizma se tudi lepo vidi po povprečni hitrosti dostopa. V ZDA so štafeto prevzeli kabelski operaterji, ki zelo grdo izkoriščajo svoje lokalne monopolčiče in ožemajo ljudi za drugorazredne storitve. ZDA so posledično šele 11. na svetu po hitrosti dostopa do interneta (pazi, zibelka te tehnologije, še Češka je pred njimi!) in okrog 25. mesta po deležu uporabnikov med prebivalstvom. Uspeh!
djdj
# 26.01.2015 ob 12:02
Koliko je bilo populacije ki so do interneta dostopali z CB postajami?
shemish
# 26.01.2015 ob 11:43
… pa BBS-si (Burek Bez Sira :)))
Ja, to so bli cajti. V luftu je bilo cutit nove case.
Hja, pa INFOS, virtual reality, Silicon Graphics …

Pogresam, zelo!
thr0l
# 27.01.2015 ob 09:45


To so bili časi.
atepej
# 26.01.2015 ob 12:11
@ mv: Zgleda so klicni modemi bili zelo občutljivi na zunanje dejavnike kot so razelektritve ozračja.
svitos
# 26.01.2015 ob 08:19
Pravi cajti.. 128 k/bit prenosa za celo Slovenijo! Plačeval si pa PTT-ju impulze (čas) 600 DEM mesečno mimogrede.. BBS Bulletin Board System..itn.
mojo
# 27.01.2015 ob 10:50
sirotica lol
stewie
# 26.01.2015 ob 20:56
kralj matjaž
# 26.01.2015 ob 15:56
stewie
Ja ZDA so leglo socializma. Bravo.


Na nek način že, odvisno kaj ti pojmuješ kot socializem. Je tudi Obamova zdravstvena reforma Obamacare nekaj socialističnega, glede na to, da je dostopno vsem državljanom, kar ni v skladu z dosedanju prakso zdravstvenega sistema v ZDA?
Lepo je že Hubert69 napisal, koliko ima zaslug za napredek državni kapital, pobran z davki, in koliko privatniki.
atepej
# 26.01.2015 ob 10:27
Moj prvi modem je pa bil 56k, od 2008 pa T-2 :D
Ejnštajn
# 13.03.2015 ob 16:10
Ne se smešit, no.

Zasebni kapital pride zraven, ko sta tehnologija in trg dovolj razvita za profit.
nikhrast
# 26.01.2015 ob 17:43
@stewie
Tudi internet je bil v prvi vrsti izdelek državnega kapitala.

Potem pa država to privatizira, proda za dober profit, tako se dela, Poglej malo po zahodu, država investira v razvoj, potem pa to uspešno pdojetje proda.
kralj matjaž
# 26.01.2015 ob 15:56
stewie
Ja ZDA so leglo socializma. Bravo.
DrMatilda
# 26.01.2015 ob 09:44
Slovenski raziskovalci so v svet pošiljali e-pisma o dogajanju v Sloveniji in izražali svoje ogorčenje nad agresijo, ki se izvaja nad novonastajajočo državo. "To je bila prva taka vojna v Evropi in internet je bila nova stvar, zato so bili naši prispevki v svetu kar opaženi. Pisali smo svojim kolegom, raziskovalcem v tujini, oni pa so obveščali medijske hiše in politike v svojih državah."

Kaj je to, Slovenski NSA?
No Remorse
# 26.01.2015 ob 13:12
Zanimivo komentarji so v večini tistih ljudi ki podpirajo radikalno socialistične težnje. A za razvoj interneta in da svoje ideje širijo po netu mirno požrejo da je produkt zahoda in kapitalistov, katere vidijo kot glavni krivec vsega slabega.
Kazalo