Alenka Rebula

Novorojeno bitje se na neki nezavedni ravni globoko zaveda, da ima dostojanstvo, da ima pravico do nege, do ljubezni, do bližine. Skratka, do pravičnega življenja, do enakopravnosti. In potem, ko zrastemo, ostane v nas ta globoka zavest kot nekakšen naravni zakon, da je pravično življenje možno, da je naravno, da je potrebno, da ga lahko gradimo. In dovolj je, da v sebi ohranjamo ta plamen, s tem da se ne podrejamo, da se ne vdajamo in da ne verjamemo tistim, ki nas prepričujejo, da smo nemočni, da ne more biti drugače kot tako, kot je, da so se krivice vedno dogajale, da se vedno bodo.