Foto:
Foto:
1. oktobra opolnoči se začenja volilni molk.
Največ kršitev je bilo preko sms-sporočil.

V enem primeru se kršitev nanaša na veliko skupino ljudi, ki je ponoči po prenosnem telefonu prejela SMS-sporočila, v katerih jih neznanci nagovarjajo h glasovanju za eno od političnih strank. Kot so sporočili z ministrstva, zadevo preverjajo, za zdaj pa jo vodijo kot eno samo kršitev.

Druge prijave se večinoma nanašajo na plakatiranje in razdeljevanje volilnega materiala po nabiralnikih. Največ kršitev je bilo v Ljubljani, in sicer 24.

Prijave domnevnih kršitev sicer dežurna služba sprejema ves čas volilnega molka, in sicer na telefonski številki 080-12-00 (od 19.00 do 7.00) in na številki 080-21-13 (od 7.00 do 19.00).

Opolnoči začetek volilnega molka
Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se je sicer končala v petek opolnoči, s čimer je nastopil volilni molk, ki se bo končal po zaprtju volišč v nedeljo ob 19. uri. V času volilnega molka je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali katero od političnih strank.

Kaj je volilna propaganda
Začetek volilnega molka posredno določa peti člen zakona o volitvah v državni zbor, ki pravi, da se mora javna volilna propaganda končati najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Volilno propagando pa natančneje opredeljuje prvi člen zakona o volilni kampanji, ki zajema vsa političnopropagandna sporočila in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju o kandidatih za poslance državnega zbora, za člane občinskih svetov ter župane. Gre pa zlasti za volilno propagando v javnih glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja, plakatiranje in predvolilne shode oziroma vsa politična propagandna sporočila, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev.

Kazni za kršitelje volilnega molka
Zakonodaja predvideva tudi kazni za kršitelje. Tako je za kršitev določbe o volilnem molku zagrožena najnižja kazen 20.000 tolarjev, med te kršitve pa sodita tudi agitiranje in motenje reda na volišču. Z enako kaznijo se kaznujejo tudi državljani, ki potem ko so glasovali, na opomin predsednika volilnega odbora nočejo oditi z volišča. Z najmanj 20.000 tolarji denarne kazni se kaznuje tudi trganje ali uničevanje volilnih plakatov, ki so bili nalepljeni po zakonu. Kadar pa organizator oz. skupni organizator volilne kampanje opravlja plakatiranje v nasprotju z zakonom, recimo, namešča plakate zunaj mest, ki jih za to določi občina, ali preleplja in uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.