Ukvarjanje s starodobnimi vozili postaja vse večji posel. Avtomobilski romantiki, ki tudi več let preurejajo vozilo, da bi se z njim popeljali po cesti na lepo, sončno nedeljo, izumirajo, na srečanjih starodobnih vozil pa se vse več sklepajo posli.
Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali več leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.
Starodobniki so se v zadnjih letih izkazali za varno naložbo denarja, ki prinaša dobiček. Predvsem med finančno krizo se je zanimanje za starodobna vozila močno povečalo. Strokovnjaki ocenjujejo, da se vrednost starodobnim vozilom letno poveča za šest odstotkov.
Medtem ko so se v preteklosti za stare avtomobile bolj ali manj s stališča hobija zanimali avtomehaniki in pravi ljubitelji avtomobilov, danes vse več ljudi na starodobnike gleda kot na dober posel.
Na avtomobil gledajo kot na naložbo
"Odnos do starodobnikov je bil včasih malo drugačen. Zato ker so ga imeli tisti, ki so gojili strast do avtomobilov in so jih vzljubili. Iz tega je nastal hobi. Žal je zdaj to postalo zelo komercialno. Ljudje, ki imajo več denarja, denar vlagajo v stare avtomobile, ker gledajo na avtomobil kot na naložbo," pravi Konrad Hrastnik, tudi sam lastnik več starodobnih vozil in poznavalec trga.
Božo Erjavec, lastnik slavne BMW isette, je v oddaji Avtomobilnost povedal, da je bilo veliko starodobnih vozil v lastni starejših voznikov, ki so že pokojni, zato so se njihovi otroci odločili, da jih prodajo. Mlajši po njegovem mnenju nimajo tako velikega veselja za tovrstna vozila. "Če ga kupi nekdo, ki zna ceniti to avtomobilsko zapuščino, je v redu, lahko pa tak avtomobil hitro konča na smetišču,“ pravi Erjavec.
Še en poznavalec starodobnih vozil Ludvik Špan pojasnjuje, da tudi za starodobnika, tako kot za vsako vozilo, obstaja kupec. "Pogosto pa je cena tista, ki vpliva na nakup. Številni kupci niti ne vedo, koliko je treba pozneje v vozilo še investirati denarja. Na primer, če gre za slabše vzdrževano vozilo ali še neobnovljeno, nerestavrirano vozilo. Eni gredo po etapah. Dobro pri vsem tem je, da ni treba vozila dokončati v enem letu. Nekateri ga sestavljajo po pet in več let,“ dodaja Špan.
To ni posel za laike
Vsem pa je skupno mnenje, da danes lahko kupiš in voziš avtomobil, tudi če nimaš kakšnega znanja. Dovolj je, da znaš natočiti gorivo. Po besedah Špana tudi ni večjih administrativnih težav pri uvozu vozil s statusom starodobnika.
"Velikokrat me vprašajo, Konrad, poznaš ti kakšno vozilo, ki je letnik 1972, kot sem sam? S pomočjo prijateljev poskušam poiskati vozilo. In pozneje tudi pomagam pri restavriranju. Avtomobila ni težko kupiti, potem pa ga pripeljati do tega, da je kot nov, to predstavlja izziv. Tu jim rad pomagam, saj ne želim, da bi obupali,“ pojasnjuje Hrastnik.
Kako se lotiti nakupa? Če gre za posel, tuji strokovnjaki pravijo, da to ni za laike, pač pa je treba dobro oceniti model in preučiti njegovo zgodovino. Avtomobil mora biti redek, dobro ohranjen, tehnično delujoč. Novincem na tem področju predlagajo, da za začetek ne vložijo veliko denarja. Dober nakup lahko predstavlja tudi star volkswagnov hrošč, ki je lahko tudi iz mehiškega pogona. Hkrati strokovnjaki dodajajo, da je napaka, če potem avtomobil stoji zgolj v garaži, saj je namenjen vožnji. Če z njim sodelujete na zgodovinskih relijih, le še pridobiva vrednost, so si enotni.

Eno izmed preteklih oddaj Avtomobilnost smo posvetili starodobnim vozilom.