Dizelski motorji so po doglem času morali priznati prevlado bencinskih. Foto:
Dizelski motorji so po doglem času morali priznati prevlado bencinskih. Foto:

Prodaja avtomobilov z bencinskimi motorji je od prve polovice leta 2016 narasla za 10 odstotkov, obenem pa je prodaja dizelskih padla za štiri odstotke. Tržni delež novih registracij dizelskih avtomobilov je padel s 50,2 odstotka na 46,3 odstotka. To v absolutnih številkah pomeni 152.323 manj prodanih dizelskih avtomobilov.

Padec prodaje dizelskih avtomobilov je spremljala rast prodaje bencinskih, ki se je povzpela s 45,8 na 48,5 odstotka. To pomeni kar 328.615 več prodanih bencinskih avtomobilov v primerjavi z letom poprej. Prodaja vozil z "alternativnimi" pogoni (hibridi, električna in vozila na plin LPG in CNG) je narasla za 35 odstotkov in dosegla 5,2-odstotni tržni delež.

Prepovedi velikih mest
Mestne oblasti v Parizu in Atenah so napovedale prepoved dizelskih vozil v mestnih središčih do leta 2025 zaradi izpustov dušikovih oksidov, pri čemer želijo v Franciji ukiniti tudi ugodno davčno obravnavo dizelskih motorjev. Ob tem gre pričakovati, da bodo enako storile tudi druge države. O prepovedi dizelskih motorjev razmišljajo celo avtomobilska mesta, kot sta Stuttgart in München.

Težje doseganje ciljev
Združenje ACEA ob tem opozarja, da bo prehod na bencinske motorje Evropi otežil doseganje ciljev zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Združenje zato vlade poziva k intenzivnejšim dejavnostim za promocijo avtomobilov z "alternativnimi" pogoni. Prodaja hibridov je v prvi polovici letošnjega leta sicer narasla za 58 odstotkov, električnih avtomobilov pa za 37 odstotkov, toda kljub temu prvi dosegajo le 2,6, drugi pa le 1,3 odstotka skupne prodaje.