V nasprotju z bencinskim ali dizelskim vozilom se uporabnik električnega avtomobila, ki baterijo polni čez noč na hišni vtičnici, vsak dan zbudi s polno zalogo goriva. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
V nasprotju z bencinskim ali dizelskim vozilom se uporabnik električnega avtomobila, ki baterijo polni čez noč na hišni vtičnici, vsak dan zbudi s polno zalogo goriva. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO

Nekaj o izzivih, ki jih električna mobilnost prinaša upravljavcem električne infrastrukture, nam je v Tehnološkem paviljonu Avtomobilnosti na 24. avtomobilskem salonu Slovenije pojasnil direktor podjetja Etrel Miha Levstek.

Kaj bi se zgodilo, če bi se, tako kot denimo vsak avgustovski konec tedna, v Hrpeljah ustavilo več tisoč avtomobilov, njihovi lastniki pa bi pričakovali hitro polnjenje baterij? Levstek je v šali odgovoril preprosto: "Bila bi ogromna gneča. Zelo pomembno je, da pri električni mobilnosti postavljamo prava vprašanja.“ Vprašanje bi tu bilo, kaj bi bilo, če bi imeli vsa vozila električna? Kako bi morali povečati proizvodne zmogljivosti? Kaj bi se zgodilo z nafto? Si zares želimo brezogljični promet? Če si na ta vprašanja odgovorimo, potem pametno polnjenje dobi smisel.

Prihodnost je v počasnem polnjenju
Poudariti moramo, da se v nasprotju z bencinskim ali dizelskim vozilom uporabnik električnega avtomobila vsak dan zbudi s polno zalogo goriva. Elektromobilnost je povezana tako z vozili kot infrastrukturo. Infrastruktura je sestavljena z več delov. En segment je hitro "DC-polnjenje", ki bo v prihodnje verjetno predstavljalo manjši del, drugi segment pa je počasno "AC-polnjenje" do moči 22 kilovatov, ki bo prevzelo večinski delež, saj je izrazito primerno za upravljanje moči polnjenja.

Pomembno je ločiti oba tipa infrastrukture, saj gre za dva popolnoma različna koncepta. Če bomo hoteli ob avtocestah polniti hitro, bo tja treba dovesti dovolj elektrike. Pomembno bo razporediti razpoložljivo moč. A to ni pametno polnjenje, ki je dinamično in polnjenje baterij razporeja v daljših časovnih obdobjih. Gre za polnjenje, kjer uporabnik pričakuje, da se bo zelo hitro nekaj zgodilo. Povprečen uporabnik sicer na dan prevozi okoli 40 kilometrov in tu bo počasno "AC-polnjenje" ostalo bistveno.

Hitro ali počasno polnjenje?
Ker se bodo zaradi želje po večjih dosegih povečevale tudi zmogljivosti baterij, bodo tudi priključki za "AC-polnjenje" na hišnih priključkih postajali močnejši. Kaj, če se polni več avtomobilov hkrati? To poskušajo reševati z nadzornimi sistemi postaj in komunikacijo postaj z oddajnim mestom. Danes sicer še ni težav, saj električnih vozil ni veliko, polnilne moči pa tudi niso visoke. Ko bomo imeli močne polnilnike, pa se bomo morali vprašati, ali želimo avtomobil napolniti na hitro ali nam je dovolj polnjenje čez noč. Verjetno bodo distributerji tudi dajali spodbude uporabnikom, ki bodo sodelovali pri vzdrževanju električnega omrežja.
Zaradi vse večjih težav z onesnaženostjo mest sicer kmalu ne bomo imeli več možnosti. Ali bomo zapirali promet ali pa bomo šli na električni pogon, sploh tedaj, ko bo tehnologija omogočila prehod.

Več o tej temi pa si oglejte v eni od prihodnjih oddaj Avtomobilnosti.

Matija Janežič