Dogodka se je udeležilo več sto ljubiteljev in lastnikov Puhovih vozil iz Avstrije, Francije, Nizozemske, Belgije, Nemčije in Slovenije.

Muzejska zbirka je namenjena Puhovemu življenju in delu, predstavljeni so tudi njegovi izdelki in patenti. Iz Tehničnega muzeja Slovenije so za to priložnost pripeljali tudi najstarejši Puhov avtomobil, ki je bil izdelan med leti 1914 in 1920 in je bil nato predelan v gasilsko vozilo.

"Naš čudoviti novi objekt je zaključek dolgoletnih želja članov društva narediti razstavo, ki bo obiskovalcem muzeja predstavila Janeza Puha v sliki, besedi in z izdelki, ki so nastajali v njegovi tovarni," je ob odprtju novega dela muzeja povedal predsednik Društva rojaka Janeza Puha Juršinci Vlado Slodnjak.

Vrednost stavbe je ocenjena na okoli 200.000 evrov, pri čemer sta po 20.000 evrov prispevala občina Juršinci in graško podjetje Magna Steyr, ki še danes deluje na lokaciji nekdanje Puhove tovarne, vse ostalo pa so s kar 6000 urami prostovoljnega dela prispevali s člani društva.

Kot je povedal župan Juršincev Alojz Kaučič, sta bila Puh in njegova dediščina slovenski javnosti nekoliko bolje predstavljena šele z osamosvojitvijo, saj pred tem niti v domači osnovni šoli otroci niso slišali, da je bil Puh rojen prav v njihovih krajih. Šele leta 1992 se je na pobudo Ludvika Toplaka raziskovanja lotila zdaj že pokojna Kristina Šamperl Purg, istega leta so na Puhovi domačiji postavili prvo spominsko ploščo.

"Kmalu zatem smo začeli iskati prostor, kjer bi lahko stal muzej. Tudi dva požara nista uničila volje ljudi, ki so trdno verjeli v to, da je treba temu velikanu dati posebno čast in poudarek," je dejal Kaučič, ki verjame, da imajo danes po zaslugi društva enega najlepših muzejev v Sloveniji. Po njegovem je bil Puh ponosen na slovenske korenine, ob tem pa je župan postregel z zanimivim podatkom, da je bil vse do dve leti pred smrtjo prijavljen v domačem Sakušaku.

"Vizionar, ki je prepoznal trende časa"

Današnjega dogodka se je v imenu Magne udeležil direktor njihovega podjetja, ki zadnja tri leta deluje v Hočah, David Adam. Kot je dejal, korenine današnje avtomobilske multinacionalke segajo v Slovenijo, Puha pa je označil kot vizionarja, ki je po začetni proizvodnji koles zelo hitro prepoznal trende časa in začel svoja vozila motorizirati in tako postal eden od očetov evropske avtomobilske industrije.

Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 in je kmalu po končanem šolanju odšel v tujino. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu, kjer je sprva popravljal kolesa in hkrati razmišljal o izboljšavah, pozneje pa ustanovil svojo delavnico, iz katere je zrasla velika tovarna motornih vozil z več kot tisoč zaposlenimi.

Izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil slovenskega rodu, v svetu znan pod imenom Johann Puch, je umrl 19. julija 1914, ko ga je po konjskih dirkah, s katerimi se je ukvarjal zadnja leta, zadela srčna kap. Pokopali so ga v Gradcu. Doslej je poznanih 19 različnih Puhovih patentov, med katerimi jih je 13 s področja tehnologije cestnih vozil in šest za pisalne stroje.