Asistenčni sistemi vgrajeni v sodobna vozila omogočajo številne funkcije, ki jih je mogoče tudi nadgrajevati in združevati ter tako zagotoviti večji obseg samodejnosti pri vožnji avtomobilov. Sistem sledenja sprednjemu vozilu v počasi vozeči koloni združuje funkcije aktivnega oziroma prilagodljivega tempomata in tehnologije za ohranjanje smeri vožnje.

V počasnem prometu voznik aktivira sistem, ki prevzame nadzor nad delovanjem motorja, zavor in krmiljenja. Z omenjenim upravlja na podlagi informacij, ki mu jih zagotavljajo senzorji za zaznavanje dogajanja na cestišču pred vozilom. Sistem drži stalno določeno varnostno razdaljo med vožnjo pri hitrostih do 50 kilometrov na uro, samodejno prilagaja hitrost z zaviranjem in pospeševanjem ali pa povsem zaustavi vozilo in ko se kolona začne premikati tudi samodejno spelje.

Ker so inženirji v sistem vključili tudi že obstoječo tehnologijo za ohranjanje smeri vožnje oziroma opozarjanja na nenamerno zapuščanje voznega pasu, se lahko novi sistem samodejnega sledenja v koloni izogne tudi morebitnim oviram na cesti, tako kot je to storilo vozilo pred njim. Kljub samodejnosti sistema pa lahko voznik v vsakem trenutku prevzame popolni nadzor in se sam ukvarja s situacijo na cesti.

Samodejno sledenje v počasnih kolonah je del projekta samodejne vožnje, ki ga Volvo pripravlja že več let in postopoma snuje oziroma preizkuša posamezne sklope. Eden izmed takšnih je tudi vožnja v vodenih kolonah na avtocestah, projekt SARTRE, ki so ga že uspešno preizkusili tudi v praksi. Novi sistem sledenja v koloni pa naj bi bil pripravljen za serijsko proizvodnjo in vgradnjo v letu 2014.