Potenje, znojenje, zatikanje z besedami, dolgi odmori so znaki, ki voznike pred policisti hitro izdajo, da si želijo izmisliti drugačno zgodbo, kot se je zgodila v resnici. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Potenje, znojenje, zatikanje z besedami, dolgi odmori so znaki, ki voznike pred policisti hitro izdajo, da si želijo izmisliti drugačno zgodbo, kot se je zgodila v resnici. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Promet, vožnja, telefon, mobilnik
Tako kot v vsakdanjem življenju imamo tudi v prometu zelo visoko stopnjo neodgovornosti. Foto: BoBo
false
Policist lahko voznika izpusti tudi samo z opozorilom. Foto: MMC RTV SLO
Varnostna razdalja
Cesta je formalno okolje, kjer se zdi, da je marsikaj dovoljeno. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO

Veljalo naj bi, da se moški bistveno pogosteje izmikamo, lažemo in pretvarjamo kot ženske. Menda v povprečju kar 200-krat, ženske 180-krat. S tem naših težav še zdaleč ni konec. Pri laganju smo manj spretni, lažje nas odkrijejo, ženske pa imajo bistveno boljši radar za iskanje prav takih pretvarjanj in izmikanj.

"Se pravi, če ste moški in vas je na cesti ustavila policistka in ste se odločili pretvarjati, izmikati, morda celo lagati, imate bistveno manj možnosti, da kazni uidete,“ razmišlja avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez. In tako pridemo do ključnega vprašanja: kdaj se je pravzaprav v Sloveniji zgodilo to, da je postal nacionalni šport, da se takrat ko nas ustavi policija, začnemo pretvarjati, celo lagati? "Na ta način, kakršna koli že je kazen, nima nobenega učinka, saj je ne sprejmemo z neko mero odgovornosti,“ pravi Brglez.

Ne lažemo, ampak si verjamemo
Kaj so tiste stvari, ki jih policisti najprej opazijo, in kaj voznike najprej izda, smo vprašali igralca Jana Bučarja, ki se pretvarja profesionalno.

Bučar pravi, da so znaki znojenje, zatikanje z besedami, dolgi odmori: "Različno od človeka do človeka. Če si malo pronicljiv, lahko hitro ugotoviš, ali neka oseba laže ali ne. Izdajo ga zunanji znaki.“

Pisatelj Miha Mazzini dodaja, da gre pri voznikih tudi za sindrom, ki mu psihologi pravijo, da ne lažemo, ampak si verjamemo.

Prof. dr. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede pa meni, da smo ljudje zelo občutljivi na posledice. Lahko smo kaznovani, lahko nas neko priznanje krivde materialno bremeni, lahko nas spravi na slab glas, lahko pa naruši našo samozavest, samopodobo, samospoštovanje.

"To verjetno niso zavestni procesi, ampak vendarle nekje v sebi se nam sprožijo taki mehanizmi preračunavanja,“ dodaja.

Želimo si le opozorila
Kaj si obetamo od preračunavanja? Bučar pravi, da če bi nas policisti na začetku, ko nas ustavijo, samo opozorili, bi verjetno tudi mi manj lagali.

Z njim se strinja tudi Uletova: "Če policist le opozori in ne kaznuje, me zadolži. Če me kaznuje, pa pomeni, da sem plačala in lahko zdaj naprej delam, kar želim.“ Tisto, kar si prekrškar želi, ko se spusti v debato s policistom, je, da bi jo odnesel le z opozorilom. Torej, brez kazni.

Kdaj pa vas lahko policist zgolj opozori? Izpolnjena morata biti dva pogoja, da policist namesto sankcije izreče opozorilo. Storjeni prekršek mora biti neznatnega pomena, hkrati pa mora policist oceniti, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadostni ukrep. Na primer, da policist med rutinskim pregledom ugotovi, da voznik pri sebi nima vozniškega dovoljenja, hkrati pa ni kršil drugih cestnoprometnih predpisov.

Nespoštovanje policistov
"To je človeško, da težje priznamo krivdo. Po drugi strani pa je tudi res, da je to malo odvisno od etične drže človeka, moralne integritete,“ pravi Uletova, ki to, da si pred policisti dovolimo veliko več kot sicer, razlaga tako: "Cesta velja za najbolj tuje področje, kjer se nikoli ne udomačimo. Doma večkrat uporabimo laži, ki jih v socialni psihologiji imenujemo bele laži ali sive laži, kar pomeni, da se zlažemo zato, da druge osebe ne prizadenemo, da ne prizadenemo odnosa, razmer. Cesta je formalno okolje, kjer se zdi, da je marsikaj dovoljeno.“

Pri vsem gre lahko tudi za nespoštovanje policista. Strokovnjakinja pravi, da javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da se podoba policistov izboljšuje, veliko pa je odvisno tudi od stanja družbe. V naši družbi po njenih besedah prav visoke moralne identitete ni.

Ustavite raje tajkuna, ne mene
Mazzini razmišlja po svoje: "Tako kot v vsakdanjem življenju imamo tudi v prometu zelo visoko stopnjo neodgovornosti. Ustavite tistega tajkuna, ne mene, kje ste našli mene, je pogost odziv.“

Ali smo Slovenci s tem kaj drugačni od drugih narodov? Mazzini pravi, da je policist predstavnik pravnega sistema: "Ker so za pravni sistem pri nas vedno skrbeli drugi, je lahko policist predstavnik okupatorja, zato je laganje plemenito dejanje, druga možnost pa je, da ga poznamo, potem je naš človek. Če je pa naš človek, nam pa tako ali tako nihče nič ne more. Pri nas je kar težko biti policist.“

V eni od preteklih oodaj Avtomobilnost smo se spraševali, zakaj se na cestah tako radi izmikamo kazni in odgovornosti.