Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Doma je s podeželja, iz zelo verne družine, kot sama pravi, iz zaprtega, tradicionalnega okolja. Posebna raziskovalca Eva in Luka (interpretirata ju igralca Manca Dorrer in Domen Valič) poleg Vesnine zgodbe predstavljata tudi raziskavo Moja roka, tvoja roka, s katero so v društvu Kvartir raziskali seksualno in reproduktivno zdravje lezbijk, biseksualk, transspolnih in interspolnih oseb.

Vesna ni imela sistematične in celovite spolne vzgoje v šoli, saj so tem temam namenili le eno uro pri biologiji v devetem razredu, kjer so izvedeli predvsem, kako se zaščititi pred spolno prenosljivimi okužbami in pred nezaželeno nosečnostjo. Poleg heteroseksualnih odnosov so v tej uri omenili še moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, predvsem zaradi zaščite pred okužbo z virusom HIV. O ženskah, ki imajo spolne odnose z ženskami, niso rekli niti besede.

Kot opozarja Ada Černoša iz društva Kvartir, je to problematično, saj "če ljudje ne vedo, kdaj bi se morali zaščititi in zakaj bi se morali zaščititi, potem pač tega ne bodo storili. Morda bi ravnali drugače, če bi poznali tveganje."

Kot razlaga, gre po eni strani za zdravstveno vprašanje, po drugi pa tudi za marginalizacijo na simbolni ravni. Pravi, da so anketiranke v raziskavi Moja roka, tvoja roka namreč izpostavile, "da spolna vzgoja po navadi v šoli pride v obdobju, ko odkrivaš svojo spolno usmerjenost in iščeš potrditev, da bo vse dobro, da s tabo ni nič narobe, v zunanjem okolju. Potem pa ti pouk spolne vzgoje da vedeti, da si izključena iz predstave, kaj je normalno."

Vesna je kot otrok hodila k verouku, pozneje pa je obiskovala katoliško gimnazijo v Ljubljani. Razlaga, da je bila spolnost predstavljena kot nekaj svetega, kar je med cerkveno poročenima moškim in žensko, ki se drug drugemu zavežeta za vse življenje.

OPIS EPIZODE

Živijo, sem Vesna. Stara sem 24 let, živim in delam v Ljubljani. Z Anjo hodiva leto in pol. Ful je čudno, k se mi zdi, da sva skupej šele kakšn mesec, po drugi strani imam pa občutek, da se poznava tk, že vse življenje. Super se mava, o vsem se lahko pogovarjava, vse si poveva. Tut to, kaj keri paše, v čem uživa, kaj jo vzburja. In pol je užitek še večji.

To meni ni samoumevno, ta odprt odnos do telesa in seksa. Prihajam iz majhne vasi, iz zgornjesavinjske doline. To je tk, zlo zaprto okolje, zelo tradicionalno. Služb za ženske je malo, če hodijo v službo, so slabše plačane kot moški. Ženska je manjvredna, njeno mesto je doma, kjer kuha, pospravlja in skrbi za otroke. Miselnost je še zelo nazadnjaška. Moški visijo za šankom, pijejo, se hvalijo, kolk jih je kateri podrl, in si tk dvigujejo ego. Če ženska rada seksa, je takoj kurba. Na žalost je še vedno tako.

Julia Hlede z Zavoda za izobraževanje o odraščanju, odnosih, spolu in spolnosti JAZ INTIMI poudarja, da bi celovita in sistematična spolna vzgoja vsem šolajočim morala predstaviti ne le biološki in medicinski vidik, temveč tudi vključujoč psihološki vidik. "Nekatere šole se zelo dobro lotevajo tovrstnih tem, imajo v svojih vrstah učitelje in učiteljice, ki zelo odprto z učenkami in učenci govorijo o teh zadevah. Žal pa je večina takšnih, ki tega ne počnejo."

Želja je, da bi sistematičnost vpeljali tako, da bi vsi učenke in učenci slovenskih šol predavanja o teh temah poslušali celotno osnovnošolsko in srednješolsko obdobje. "Morda ne vsako leto, vsaj vsaki dve leti. In predvsem, da bodo imeli prostor in osebo, s katero se bodo tudi znotraj šole o teh temah lahko pogovarjali."

Raziskava Moja roka, tvoja roka je tudi pokazala, da se zaradi pomanjkljive spolne vzgoje ženske ne zavedajo tveganj pri spolnih praksah, ki ne vključujejo vaginalne penetracije. Vanja Hreščak iz društva Kvartir razlaga, da anketiranke poznajo predvsem kondom, druge oblike pa redko. "Prozorne folije za zaščito pri oralnem seksu je omenila četrtina, potem pa se je končalo."

Nekatere anketiranke so navedle rokavice, ena pa prakso "moja roka, tvoja roka", pri kateri vsaka roka pripada določenim genitalijam, da se prepreči morebitna okužba. Pravi, da je dojemanje penisa kot edine grožnje za spolno prenosljive okužbe ali kot vir semenčic, ki povzročijo oploditev, problematično z več vidikov. "Spolno prenosljive okužbe so še bolj prenosljive pri analnem seksu, pri oralnem nekoliko manj, ampak še vedno so, in tudi samo z dotiki. Definitivno zanemarjamo vse, kar ne vključuje penisa."

S punco se veliko pogovarjava, zato je seks boljši

Vesni se je življenje popolnoma spremenilo, ko je pri dvajsetih letih zbolela za rakom. Takrat se je morala soočiti z vprašanjem plodnosti, na katero lahko vpliva kemoterapija. Za zamrznitev svojih jajčec se ni odločila, po zdravljenju pa je pregled pokazal, da je z njenimi reproduktivnimi organi vse v redu. Od takrat je iskrena tako do sebe kot do drugih, doma se na njeno razkritje še privajajo. Pravi, da gre za proces.

So pa že spoznali njeno dekle, s katerim sta skupaj poldrugo leto. Starši so zelo zadržani, skrbi jih, kaj bodo drugi rekli. Njena sestra pa se sprašuje, kako naj svojim otrokom razloži, da ima njihova teta dekle. O svojih otrocih z dekletom še ne razmišljata. Po eni strani sta še zelo mladi, po drugi pa bi radi zgradili trdne temelje odnosa. Želita biti namreč kos tej družbi in dokazati, da je prostor za odraščanje tudi v družini, kjer so starši istospolni par. Oploditve z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji za zdaj ne bi mogli opraviti.

Odločanje o oploditvi z biomedicinsko pomočjo je bil prvi referendum, ki ga ne bi smelo biti, pravi sociologinja Tanja Rener. "K sreči ni bilo veliko teh vztrajnih poskusov omejevanja reproduktivnih pravic uspešnih, ampak nekateri so bili. Naj spomnim na znameniti referendum, mater vseh referendumov, ki jih v Sloveniji ne bi smelo biti – referendumi o človekovih pravicah. Med njimi je tudi referendum o družinskem zakoniku. To so jasni, glasni, kričeči koraki nazaj."

Zakonodaja je do dela žensk, ki so samske, razvezane, ovdovele ali pa živijo v druge vrste partnerstvu oziroma življenjski skupnosti, diskriminatorna, saj jim ne omogoča postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ker gre za osebne okoliščine, je taka obravnava neutemeljena in torej neupravičena, opozarjajo pri zagovorniku načela enakosti. Pri tem so na podlagi ugotovitev zahtevali ustavno presojo zakonodaje, vendar na odločitev ustavnih sodnikov še vedno čakamo.

Vanja Hreščak pravi, da gre za diskriminacijo in predsodke, Ada Černoša pa pravi, da je tu podobno kot pri spolni vzgoji. Gre za veliko razliko med tem, kaj pravi teorija in kaj se dogaja v praksi. "Samske ženske in istospolni pari imajo otroke. Ljudje prakticirajo oblike spolnosti, ki niso omenjene v spolni vzgoji. Tu ne gre za vprašanje, ali bomo nekaj dovolili, ampak samo za vprašanje, kako močno bomo tem osebam otežili življenje."

To je le nekaj tem, ki jih odkriva četrti del tretje sezone podkasta o spolnosti z naslovom Evolucija užitka, v kateri strokovnjakinje in strokovnjaki razlagajo še zakonodajo na področju soglasja in posilstva znotraj zakonske zveze, kakšna je ginekološka oskrba lezbijk, biseksualk, transspolnih in interspolnih oseb, kako je na informiranje in opolnomočenje spolnih in seksualnih manjšin vplival splet … Kakšne pa so vaše izkušnje? Kakšno spolno vzgojo ste imeli, kako ste začeli odkrivati svoje telo, ste se morda soočili s katero izmed spolnih motenj?

Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.