Skupina Uriah Heep je skupaj z Black Sabbath, Deep Purple in Led Zeppelin v 70. letih prejšnjega stoletja tvorila
Skupina Uriah Heep je skupaj z Black Sabbath, Deep Purple in Led Zeppelin v 70. letih prejšnjega stoletja tvorila "veliko četverico" hard rocka. Foto: EPA

Doma sem pogledal očeta, mamo in njuno družbo ter ugotovil, da v Sloveniji za njih sploh ni zanimivih koncertov, ki bi jih privabili. Kar je zanimivo, je vsaj 300 kilometrov oddaljeno od naše vasi. Zato smo rekli, zakaj ne bi ponudili malo nostalgije za te ljudi.

Uriah Heep
Uriah Heep so nastali leta 1969 in so v letih delovanja svoj zvok gradili predvsem na zvoku klaviatur in močnih vokalnih linij. Foto: EPA

Ne bi rekel, da je festival ali navadni koncert. Vsako leto ga prirejamo kot enkratni dogodek, kjer pripravimo za osem ur glasbenega programa. Na odru se zvrsti od pet do šest glasbenih skupin in to želimo ohraniti.

Stare slovenske skupine je težko zvabiti na en oder. Naša velika želja je bila združitev zasedbe Martin Krpan. Toda na koncu smo si rekli, da bi to zahtevalo izjemno veliko truda samo s prigovarjanjem. Če hočeš združiti takšne zasedbe, ni dovolj le vabilo prek telefona Kreslinu, ampak so potrebna še druga poznanstva in prepričevanja.

Uriah Heep
Dvanajst albumov je končalo na britanskih lestvicah najbolj poslušanih albumov. Največji uspeh pa je skupina doživljala v poznih 70. letih prejšnjega stoletja v Nemčiji, kjer je bila Lady in Black velika uspešnica. Foto: EPA

Težava teh dogodkov je, da marsikateri sponzor obrne hrbet, ker misli, da bomo z njihovim denarjem polnili svoje žepe. Iz večine dogodkov v okolici sponzorji ustvarjajo dobiček. Mi ohranjamo odnose s stalnimi sponzorji, ki vedo, da gre njihov denar za pomoč. Vse, kar smo do zdaj zaslužili, smo vložili v piknike in v manjše investicije. Udarniška volja je na udarniški ravni.

Uriah Heep
Uriah Heep se vračajo v Slovenijo, prvič v Batuje. Foto: EPA

"Kdor ne zna organizirati koncertov, lahko naredi zelo slab koncert tudi v Ljubljani. Potrudili smo se in na koncu so privolili," je o težavah, s katerimi so se spopadali organizatorji, da so sploh prepričali menedžment Uriah Heep, da pride skupina v vas, razložil Jan Zelinšček. Glasbena ponudba Rocka Batuj tako letošnje poletje precej izstopa od drugih. Že zato, ker poleg tujega imena ostalo glasbeno "ogrodje" tvorijo slovenske 'coverskupine" Pelhan in HeaveniX, uveljavljeni rokerji Bohem ter didžej, ki predvaja samo rokerske ritme.
Ambiciozni Batujci bodo morali za celotno prireditev odšteti med 60 in 80 tisočaki, denar pa so zbrali s pomočjo osebnih posojil in sponzorskim denarjem, ki ga ni veliko, je potožil Zelinšček.

Celoten pogovor z njim si lahko preberete spodaj.


Kako uspe tako majhni vasici, kot so Batuje s 322 prebivalci, privabiti skupino, kot je Uriah Heep?
Zelo težko. Po prvih pogovorih so bili navdušeni nad Slovenijo, nato pa so spraševali, ali govorimo o Mariboru ali Ljubljani. Ko sem jim povedal, da gre za Batuje, vas pri Novi Gorici, so me vprašali, kje je Nova Gorica (smeh). Ko so spoznali, da je to vas, so bili v dilemi, kako jih lahko sploh kličemo. Ampak mi smo se prizadevali Uriah Heep spraviti na naš oder od septembra lani. Prepričali smo jih z našo kontinuiteto in tem, da gre za udarniško delo meščanov. Hoteli smo narediti korak naprej in nato smo se povezali z uveljavljenimi koncertnimi delavci, da smo jih prepričali, da ne prihajajo na nepreverjen teren. Kdor ne zna organizirati koncertov, lahko naredi zelo slab koncert tudi v Ljubljani. Potrudili smo se in na koncu so privolili.

Kako to, da se je skupina sploh znašla na vašem seznamu želja?
Vsi organizatorji koncertov bolj ali manj gledajo zdaj na mladino in zaslužek. Doma sem pogledal očeta, mamo in njuno družbo ter ugotovil, da v Sloveniji za njih sploh ni zanimivih koncertov, ki bi jih privabili. Kar je zanimivo, je vsaj 300 kilometrov oddaljeno od naše vasi. Zato smo rekli, zakaj ne bi ponudili malo nostalgije za te ljudi. Če si dedek, še ne pomeni, da si mrtev. Poskusili smo, ker smo tudi sami rokerji po srcu, in nikoli se nismo osredotočali na svoje želje, zato smo izbirali med Uriah Heep, Status Quo in Deep Purple. Oz. po naših finančnih zmožnostih. Deep Purple so že pred časom napovedali svoj koncert v Ljubljani, Status Quo bodo nastopili v Pulju. Vsak je vzel osebno posojilo in poiskali smo skupino v takšnem cenovnem rangu, kot smo zbrali denarja.

Kako vi gledate na Rock Batuje - kot na festival ali enkratni dogodek?
Ne bi rekel, da je festival ali navadni koncert. Vsako leto ga prirejamo kot enkratni dogodek, kjer pripravimo za osem ur glasbenega programa. Na odru se zvrsti od pet do šest glasbenih skupin in to želimo ohraniti. Na prvem koncertu 2002 smo na odru dali priložnost domačinom, skupini Skalp, saj smo rekli, zakaj ne bi ponudili priložnosti ljudem, ki so iz Batuj. Prišlo je 300 ljudi. Osnovni načrt je bil preprost: privabiti malce bolj odmevno skupino in ji ob bok postaviti domačo, ki se bo lahko predstavila.

Bohem, Pelhan, HeaveniX in didžej Riki so letošnji spremljevalni program ...
Pelhan in HeaveniX sodita v kontekst Uriah Heep s svojimi priredbami, Bohem malo izstopajo, toda pokrijejo občinstvo, ki ga drugače ne bi zanimal le prihod Uriah Heep. Didžej pa je znan, da vrti le rokenrol. Program bo potekal od šestih zvečer do štirih zjutraj. Lahko mu rečemo koncertni rokenrol.

Zanimivo, slovenski festivalski ponudniki so se v zadnjih letih osredotočili, da ponudijo vsaj eno tuje ime. Zakaj je bilo tako tudi pri vas? Zakaj ni bila dovolj slovenska skupina, ki bi jo "dvignili iz pepela"?
Stare slovenske skupine je težko zvabiti na en oder. Naša velika želja je bila združitev zasedbe Martin Krpan. Toda na koncu smo si rekli, da bi to zahtevalo izjemno veliko truda samo s prigovarjanjem. Če hočeš združiti takšne zasedbe, ni dovolj le vabilo prek telefona Kreslinu, ampak so potrebna še druga poznanstva in prepričevanja.

Večji festivali - predvsem v tujini - potekajo zunaj naselij. Zakaj koncertni dogodek v Batujah ostaja v vasi?
Zdaj bo Rock Batuje že enajstič na isti lokaciji. Uredili smo prostor in potrebno infrastrukturo skozi leta in lahko je samo v Batujah. Če bomo dogodek kdaj širili, je lahko v Ajdovščini, ampak festival Lent je na primer v Mariboru in ga težko pripeljete na Ptuj. S tem koncertom hočemo "prodati" vas. Tu so ljudje, ki predelujejo svojo hrano, vino ...



Potrebuje takšen dogodek močne sponzorje?
Potrebuje, ampak jih ni. Težava teh dogodkov je, da marsikateri sponzor obrne hrbet, ker misli, da bomo z njihovim denarjem polnili svoje žepe. Iz večine dogodkov v okolici sponzorji ustvarjajo dobiček. Mi ohranjamo odnose s stalnimi sponzorji, ki vedo, da gre njihov denar za pomoč. Vse, kar smo do zdaj zaslužili, smo vložili v piknike za ljudi, ki nam pomagajo brezplačno, in v manjše investicije. Udarniška volja je na udarniški ravni.

Potem bodo obiskovalci na Rocku Batujah pili domače vino?
Tako je, ampak pri vinu je težava, saj bi ga vsak domačin prodajal, nihče pa ne bi šel čez papirnato vojno, da bi dal svoje vino čez analizo. Tudi mi moramo upoštevati zakone.
Nam ni bistven zaslužek, ampak preživetje. Veliko pivo bo tako dva evra in pol. Če ne bo normalnih cen, ljudje ne bodo ne pili ne jedli. Tisti, ki ne poznajo skupine, bodo rekli, da je cena vstopnice predraga, drugi pravijo, da je ugodno - sploh v Italiji.

Koliko je zanimanja iz tujine?
Kar spremljamo obisk na spletni strani, je vsak dan od 40 do 50 novih obiskov iz tujine. Sprašujejo nas po prenočitvah in počasi skušamo zapolniti celotno prizorišče. Toda tu nastane nova težava: vsi bi imeli obiskovalce, a nihče ne bi nič vložil v to. Zadnjih deset let lahko rečem, da so obiskovalci prišli zaradi Rocka Batuj, in ne zaradi glasbenih skupin. Smo edini dogodek, ki je obstal v Vipavski dolini. Vse pride: nekdo da denar, pripelje zastonj skupino, toda ko jo pripelje tretjič, se vsi sprašujejo, zakaj vstopnina.

Doma sem pogledal očeta, mamo in njuno družbo ter ugotovil, da v Sloveniji za njih sploh ni zanimivih koncertov, ki bi jih privabili. Kar je zanimivo, je vsaj 300 kilometrov oddaljeno od naše vasi. Zato smo rekli, zakaj ne bi ponudili malo nostalgije za te ljudi.

Ne bi rekel, da je festival ali navadni koncert. Vsako leto ga prirejamo kot enkratni dogodek, kjer pripravimo za osem ur glasbenega programa. Na odru se zvrsti od pet do šest glasbenih skupin in to želimo ohraniti.

Stare slovenske skupine je težko zvabiti na en oder. Naša velika želja je bila združitev zasedbe Martin Krpan. Toda na koncu smo si rekli, da bi to zahtevalo izjemno veliko truda samo s prigovarjanjem. Če hočeš združiti takšne zasedbe, ni dovolj le vabilo prek telefona Kreslinu, ampak so potrebna še druga poznanstva in prepričevanja.

Težava teh dogodkov je, da marsikateri sponzor obrne hrbet, ker misli, da bomo z njihovim denarjem polnili svoje žepe. Iz večine dogodkov v okolici sponzorji ustvarjajo dobiček. Mi ohranjamo odnose s stalnimi sponzorji, ki vedo, da gre njihov denar za pomoč. Vse, kar smo do zdaj zaslužili, smo vložili v piknike in v manjše investicije. Udarniška volja je na udarniški ravni.