Stane Peček je bil tudi avtor zgodb o Mokronožcih. Foto: Občina Mokronog - Trebelno
Stane Peček je bil tudi avtor zgodb o Mokronožcih. Foto: Občina Mokronog - Trebelno

Peček se je 29. oktobra 1937 rodil v Rovtah nad Logatcem, njegova družina se je v Mokronogu naselila leta 1946. Po nižji gimnaziji se je leta 1953 vpisal na vojaško glasbeno šolo in do leta 1964 v Strumici v Severni Makedoniji služboval v vojaškem orkestru. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval harmoniko, klavir in glasbeno teorijo, posvetil se je tudi zborovskemu petju.

Kot strokovni sodelavec in tajnik trebanjske občinske kulturne skupnosti je bil do leta 1992, ko se je upokojil, nepogrešljiv soustvarjalec kulturnega dogajanja Mirnsko-Temeniške doline.
"Bil je neusahljiv vir idej, s katerimi je naše kraje zarisal na slovenski kulturni zemljevid, in spodbujal ljudi okoli sebe k uresničevanju zamisli," so ob tem poudarili v občini Mokronog - Trebelno.

Sorodna novica Orglice kot Slovenija: "Oboje majhno, podcenjeno, polno neodkritih možnosti ..."

Bil je dolgoletni prenašalec pevskega znanja, soustvarjalec mokronoških Kresnih noči, mentor, pisatelj, soustvarjalec lutkovnih predstav in avtor zgodb o Mokronožcih. Napisal je literarni predlogi za pravljična baleta o Mokronožcih. V Mokronogu so sodeloval pri urejanju glasila Mokronajzar.

Bil je med ustanovitelji dolenjsko-belokranjske revije Rast in njen dolgoletni sodelavec ter dopisnik. Bil je tudi idejni vodja in dolgoletni scenarist Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.

"Zakaj ne bi še orglice dobile priložnosti?"

Verjetno je bil najbolj poznan po organizaciji festivala Ah, te orglice. Pred slabima dvema letoma je v pogovoru za MMC razložil, kako se mu je porodila ideja za organizacijo festivala, posvečenega temu priljubljenemu ljudskemu glasbilo. "Ne vem, kako se mi je ugnezdila v misel primerjava tega malega, prezrtega glasbila s Slovenijo. Oboje majhno, podcenjeno, polno neodkritih možnosti … Zakaj ne bi še orglice dobile priložnosti? Imel sem srečo, da sem našel ljudi, ki so bili nad idejo navdušeni, med njimi profesorja Vladimirja Hrovata, multiinštrumentalista in skladatelja, pa magistra Igorja Cvetka, etnomuzikologa, podprl me je tudi ZKO SLO in stvar se je začela odvijati."

Prvi dve izvedbi festivala sta potekali v Trebnjem, potem se je Peček upokojil in šele deset let pozneje zgodbo nadaljeval v Mokronogu.

Za svoje raznoliko delo je prejel številna odlikovanja in priznanja, med drugim leta 1988 odličje svobode s srebrnim listom Zveze kulturnih organizacij Slovenije za dejavno spodbujanje kulturnega življenja in leta 2001 častni znak svobode RS za široko aktivnost na najrazličnejših področjih kulture na Dolenjskem in drugod.

Leta 2015 je postal prvi častni občan Občine Mokronog - Trebelno, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti mu je podelil Gallusov kipec za dolgoletno vodenje in razvoj Tabora Šentvid pri Stični. "Njegovo srce se je res utrudilo in ustavilo, vendar bodo njegove besede, zgodbe, glasba in pravljična bitja živeli večno," so ob tem še zapisali na mokronoški občini.

Kako se rojevajo pravljice
Stane Peček