Zabranjeno pušenje, katerega korenine segajo v garažno zasedbo iz leta 1980, sestavljajo sami prekaljeni glasbeni mački z dolgo glasbeno kilometrino.

Do zdaj so izdali 12 albumov, prvega leta 1984 z naslovom "Das ist Walter", zadnjega pa 2006 ("Hodi da ti čiko nešto da"). Znani pa niso le po svoji glasbi, temveč tudi po projektu "Top lista nadrealista“, ki je na televiziji Sarajevo satirično prikazoval politično stanje v takratni Jugoslaviji. V času vojne, ki je v Bosni in Hercegovini izbruhnila leta 1992, pa so s satiro nadaljevali prek radijskih sprejemnikov.

Uspešnica za uspešnico
Na koncertu v Ljubljani so odigrali svoje najbolj znane uspešnice, med katerimi velja še posebej izpostaviti naslednje: Balada o Pišonji i Žugi, Guzonjin sin, Bos ili hadžija, Djevojčice kojima miriše koža, Dok čekaš Sabah sa Šejtanom, Ibro dirka, Jugo 45, Kanjon Drine, Fikreta in druge.
Pevec Sejo Sexon med posameznimi pesmimi seveda ni pozabil občinstva zabavati s svojimi humornimi izjavami.

Sejo se je uradno skupini pridružil leta 1996 (čeprav je z njimi sodeloval že prej, a leta 1996 je bila njegova vloga bolj opazna – "frontmen"). Kot zanimivost še to: Sejo je končal študij medicine, od leta 2006 v Zagrebu študira zgodovino, kar je "opravičil“ z izjavo, da mu je dolgčas, saj je v njegovem življenju glasba najpomembnejša in se študijev loteva le za "hobi".

Sejo dočakal nedrček
S koncertom so končali po približno uri in pol igranja, a občinstvo jih je priklicalo nazaj še dvakrat. Takrat smo lahko bili deležni tudi bolj izpostavljenim solističnim vložkom Roberta Boldižarja na električni violini (med drugim Robi igra še klaviature, kitaro, poje spremljevalne vokale in sodeluje pri aranžmajih). Pevec Sejo pa se nam je po povratku najbolj vtisnil v spomin z izjavo "Ma gdje su grudnjaci?“. Kmalu po njej je na oder priletel en črn modrc, ki ga je privezal na mikrofon, in nato smo lahko slišali še nekaj pesmi.

Koncert Zabranjenega pušenja je v ravno prav napolnjeni dvorani zadovoljil večgeneracijsko in glede na glasbeni okus različno občinstvo, saj smo lahko videli tako srednješolce in študente kot tudi predstavnike srednjih let, med katerimi so bili (po izgledu sodeč) pankerji, rockerji in metalci. Manjkalo pa ni niti pravih jugonostalgikov, ki so znali skoraj vsa njihova besedila.

Tanja Mojzer