Divji šparglji so izredno cenjeni in dosegajo precej višje cene od gojenih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Divji šparglji so izredno cenjeni in dosegajo precej višje cene od gojenih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Trume na špargljevem pohodu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Jajčka s šparglji - ena od več kot 50 jedi na špargljadi. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Vsako leto potekata v tej obmejni vasi Br'stovska šparglijada in špargljev pohod, ki pritegneta ogromno tako ljubiteljev narave kot tudi navdušencev nad divjimi šparglji. Nedeljska šparglijada je bila, verjetno tudi zaradi krasnega vremena, rekordno obiskana – samo pohoda naj bi se po podatkih organizatorjev udeležilo več kot tisoč ljudi.
Že dopoldne so se množice avtomobilov in koles iz vse Slovenije privalile v to zaspano vas, ki je bila med prvo svetovno vojno popolnoma porušena, danes pa se lahko ljubitelji zgodovine v neposredni okolici odpravite po poteh soške fronte.
Triurni pohod (12 kilometrov), ki se zna raztegniti na malce več – odvisno od tega, koliko zagnano boste v iskanju špargljev odtavali s kolovoza v kraški ruj – je ravno pravšnji, da postanejo udeleženci lačni pred špargljado, kjer je zbranih nešteto jedi, ki jih domačini pripravijo iz v dneh pred praznikom nabranih belušev. Dobrih sto kilogramov jih po navadi naberejo za pripravo festivalskih specialitet.
Okronana kralj in kraljica
Špargljeva strjenka, špargljevi štruklji, špargljeva rolada, špargljeva lazanja, pa musaka, rižota in testenine. V kotlu z vrelim oljem se vrejo špargljeve miške, na sosednji mizi so šparglji v bolj izbrani različici s čokoladnim moussom in jagodami. Divje šparglje v Brestovici radi tudi preprosto vlagajo ali pa iz njih pripravijo liker.
Najbolj množično pa so pekli frtaljo iz špargljev in pancete, ki so jo pohodniki nato poplaknili s kozarčkom terana ali rebule, ki so ju prodajali na stojnicah ob kraškem medu in ovčjem siru.
Prireditev sta popestrila še ugotavljanje teže obešenega pršuta ter razglasitev kralja in kraljice Br'stovskih špargljev (to postaneta najboljša nabiralca), ki jih, kakopak, okronajo s krono iz špargljev. Domačini trdijo, da takih špargljev, kot zrastejo na pobočjih Brstovskega dola, ni nikjer drugod po Sloveniji. Navsezadnje ji ne rečejo zaman sončna vas, saj je eden izmed slovenskih krajev z največ sončnih dni v letu. In 6. aprila že dolgo ni tako pripekalo kot na letošnjem festivalu.
Mesec špargljev na Krasu
Pa to je bil le uvod v mesec špargljev, ki na Krasu letos poteka med 11. aprilom in 11. majem, v tem času pa bodo izbrane kraške gostilne in restavracije stregle posebne menije z divjimi šparglji.
Nabiranje divjih špargljev sicer ni najlažje opravilo, a za mnoge se vse muke plazenja čez trnjave gošče in neprikladni, s kačami poseljeni kraški teren, kjer navadno rastejo, izplača. Gre namreč za izjemno zdravo rastlino s specifičnim, malce trpkejšim okusom od navadnega beluša.
Šparglje, ki so jih cenili že stari Rimljani, strokovnjaki radi priporočajo za najrazličnejše diete, pa ob težavah s sečili in ledvicami, pomagajo pri prečiščevanju in razstrupljanju našega telesa, so odlični antioksidant, za nameček pa veljajo še za afrodiziak. Čas za obisk Krasa, torej.