Oče psihoanalize se je rodil 6. maja 1856 v judovski družini v Freibergu na Moravskem.

O njegovem zgodnjem življenju ni veliko znanega, saj je sam uničil vse svoje osebne papirje in zapiske najmanj dvakrat, prvič leta 1885, drugič pa leta 1907. Njegova kasnejša dela so bila dolga leta skrbno varovana v Arhivu Sigmunda Freuda, tako da so jih lahko videli le njegov uradni biograf Ernest Jones in nekaj članov ožjega kroga psihoanalitikov. Sigismund je leta 1877 svoje ime spremenil v Sigmund. Imel je tri brate in pet sester, po očetu pa je imel več polbratov. Družina je imela zelo malo prihodkov in je živela v majhnem stanovanju. Kljub temu sta starša mladega Sigmunda šolala, saj sta opazila, da je zelo inteligenten.

Leta 1873 se je 17-letni Freud, ki je bil velikokrat najboljši učenec v razredu, vpisal na univerzo na Dunaju, ki jo je končal leta 1881. Po koncu študija je za pet let mesto zapustil, a se je leta 1886 vrnil in se, ko je odprl svojo zasebno prakso, specializirano za živčne in možganske motnje, poročil. Eksperimentiral je s hipnozo pri večini svojih bolnikov, a je prakso kasneje opustil.

V letih 1900 in 1901 je izdal več uspešnih knjig o podzavednem, tedaj je tudi dobil mesto profesorja na dunajski univerzi. Leta 1930 je prejel Goethejevo nagrado mesta Frankfurt za svoj prispevek k psihologiji. Tri leta kasneje so v Nemčiji nacisti na čelu s Hitlerjem prevzeli oblast in javno zažgali njegova dela. Ko je Hitler priključil Avstrijo, je Freud skupaj z družino s finančno pomočjo prijateljice in princese Marie Bonaparte pobegnil. 4. junija 1938 je družina dobila dovoljenje, da lahko prečka mejo s Francijo. Kasneje so odpotovali v Pariz, od tam pa v London.

Freud je večino svojega življenja pokadil škatlo cigar dnevno, tudi potem ko so mu zaradi tumorja odstranili čeljust. Potem ko so mu leta 1923 našli raka v ustih, so ga operirali več kot tridesetkrat. Pred smrtjo ni mogel več trpeti bolečin, zato je poklical svojega zdravnika, ki mu je pomagal, da se je ubil s preveliko dozo morfija.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 63 pr. n. št. se je rodil prvi rimski cesar Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust. Z njegovim vladanjem se je začelo 200 let trajajoče obdobje miru in razcveta Rimskega imperija. Potem ko je pranečak in posvojenec diktatorja Cezarja pobil vse svoje tekmece in prevzel oblast v svoje roke, je začel na novo urejati rimsko državo. Obdržal je celotno staro oblast, vanjo pa uvrstil tudi vojaško oblast, ki je bila takrat neomejena. Njemu nasproti je stal rimski senat. Oktavijan je dobil častni vzdevek Avgustus Vzišeni. Umrl je leta 14.

Leta 1122 se je z wormskim konkordatom končal umestitveni spor med nemškim cesarjem Henrikom V. in rimskim papežem Kalistom II.

Leta 1215 se je rodil Džingiskanov vnuk, mongolsko-kitajski cesar kan Kublaj. Mongolski imperij kana Kublaja je segal čez večino Evrope in Azije. Svoj dvor je imel v Pekingu. Veliki kan je vzbujal strah in grozo kot mogočni vojskovodja. Kan Kublaj je Marca Pola postavil za upravnika pokrajine Jangčov, ki je bila severovzhodno od Nankinga. Umrl je 18. februarja 1294 v Pekingu.

Leta 1253 je umrl češki kralj Vaclav I. Premysl, ki si je podredil Avstrijo ter s pomočjo nemških kolonistov in rokodelcev razvil Češko v močno državo z napredno kulturo.

Leta 1785 se je rodil švedski odvetnik, prevajalec in izumitelj Per Georg Scheutz.

Leta 1791 se je rodil nemški astronom Johann Franz Encke.

Leta 1819 se je rodil francoski fizik Armand Hippolyte Louis Fizeau.

Leta 1861 se je rodil nemški industrialec in inženir Robert Bosch, ustanovitelj obratov za elektrotehnične in finomehanične izdelke. Izumil je magnetni vžig za motorje. Prvi je začel izdelovati električno opremo za avtomobile.

Leta 1862 je Otto von Bismarck postal pruski premier.

Leta 1850 je umrl urugvajski narodni junak Jose Gervasio Artigas.

Leta 1873 je umrl francoski astronom Jean Chacornac.

Leta 1882 je umrl nemški kemik Friedrich Wöhler.

Leta 1890 se je rodil nemški feldmaršal Friedrich Paulus. Med drugo svetovno vojno je bil poveljnik 6. armade. Leta 1943 so ga skupaj z armado obkolili in ujeli pri Stalingradu. Paulus je Hitlerja predtem prosil za dovoljenje za umik, dovoljenja zanj pa ni dobil. Hitler mu je ukazal brezpogojno obrambo, dokler ga ne bi osvobodile druge enote, pa bi dobival oskrbo po zraku. Paulusa naj bi rešil feldmaršal Erich von Manstein. Ker pa Hitler nikakor ni hotel dopustiti umika, je bila 6. armada obsojena na uničenje. Sovjeti so izvedli novo ofenzivo in kmalu so zasedli življenjsko pomembno letališče. Von Paulusa je Hitler povišal v feldmaršala, s čimer je namignil, naj se ne preda in naj raje naredi samomor, kajti noben nemški feldmaršal se še ni predal. Umrl je 1. februarja 1957 v Dresdnu.

Leta 1916 se je v Magliah rodil italijanski premier Aldo Moro, ki so ga 16. marca 1978 ugrabili pripadniki teroristične organizacije Brigade rosse - Rdeče brigade. Morovo truplo so našli 54. dan po ugrabitvi, 9. maja, v parkiranem avtomobilu v središču Rima. Aldo Moro je bil zagovornik zmernih socialnih reform. V svoji politični karieri je bil večkrat minister, v letih 1974-1976 pa predsednik vlade in stranke.

Leta 1918 je britanska 15. konjeniška brigada napadla Haifo.

Leta 1932 se je Kraljevina Hidžas in Nedžd preimenovala v Savdsko Arabijo, ki je edina država na svetu, ki se imenuje po vladajoči rodbini.

Leta 1938 so v New Yorku zakopali časovno kapsulo, v kateri so med drugim ženski klobuk, moška pipa in mikrofilmi, ki naj bi jo zanamci odprli leta 939.

Leta 1940 je Japonska napadla Indokino.

Leta 1942 je britanska vojska zavzela Tananarive.

Leta 1942 je italijanska vojska uničila nezakonito partizansko tiskarno Tehnika v Ljubljani.

Leta 1943 je bil na Slovenskem sprejet sklep o ustanovitvi slovenske domobranske legije.

Leta 1950 je kongres Združenih držav Amerike sprejel znameniti Wood-Maccurranov zakon o notranji varnosti. Z njim se je začela protikomunistična gonja v ZDA.

Leta 1973 je umrl škotski pedagog Alexander Sutherland Neil, znan po tem, da je leta 1924 ustanovil internatsko šolo Summerhill, kjer je poskušal v praksi dokazati svoja načela vzgoje brez zatiranja. Rodil se je 17. oktobra 1883.

Leta 1983 je umrl slovenski matematik Rajko Jamnik.

Leta 1991 je Armenija postala neodvisna država.

Leta 1995 je umrl nemški astronom Albrecht Otto Johannes Unsöld.

Leta 2004 so prometu predali največji in najdaljši slovenski viadukt Črni Kal.