Temeljni kamen za novo stavbo Kranjskega deželnega muzeja je položil Franc Jožef I. Foto:
Temeljni kamen za novo stavbo Kranjskega deželnega muzeja je položil Franc Jožef I. Foto:
Papež Urban VI.
Papež Urban VI. je umrl leta 1389.
Friedrich Nietzsche
Nietzsche se je rodil pred 163 leti.
Alfred Dreyfus
Dreyfus je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Golda Meir, Moše Šaret in David ben Gurion
Moše Šaret je bil drugi izraelski premier. Foto: EPA
Mata Hari
Mata Hari je najbolj znana vohunka na svetu.
Letalo letalske družbe Air India
Prvo letalo družbe Air India je poletelo leta 1932. Foto: EPA
Sali Ram Berisha
Beriša je od leta 2005 albanski premier. Foto: EPA
Sarah Ferguson
Vojvodinja yorška se je rodila na današnji dan leta 1959. Foto: EPA

Priprave, ki jih je vodila Kranjska kmetijska družba (pridobivanje soglasij, tudi cesarjevega, zbiranje sredstev za zidavo, iskanje in zbiranje muzejskega gradiva), so bile dolgotrajne in šele po desetih letih so v tedanjem liceju na današnjem Vodnikovem trgu v Ljubljani muzej slovesno odprli. Dobrih petdeset let pozneje je temeljni kamen za novo stavbo Kranjskega deželnega muzeja položil sam cesar Franc Jožef I. To prvo, samo kulturi namenjeno stavbo na Slovenskem, v kateri je Narodni muzej še danes, so odprli decembra leta 1888.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 533 je bizantinski vojskovodja Belizar vstopil v Kartagino, potem ko jo je prevzel od Vandalov.

Leta 1002 je umrl burgundski vojvoda Otto-Henry.

Leta 1389 je umrl papež Urban VI., s pravim imenom Bartolomeo Prignano.

Leta 1529 je moral turški sultan Sulejman II. prenehati oblegati Dunaj.

Leta 1542 se je rodil indijski mogul Džalaludin Muhamad Akbar.

Leta 1552 so čete pod vodstvom Ivana Groznega osvojile kanat Kazan.

Leta 1564 je umrl flamski anatom Vesalius.

Leta 1582 je umrla sveta Tereza Avilska.

Leta 1582 je, potem ko je papež Gregor XIII. izpopolnil koledar, v Italiji, na Poljskem, Portugalskem in v Španiji 15. oktober sledil 4. oktobru.

Leta 1605 je umrl indijski mogul Džalaludin Muhamad Akbar.

Leta 1608 se je rodil italijanski fizik in matematik Evangelius Torricelli. Prvi je ustvaril vakuum, skoraj brezzračni prostor, po njem imenovan Torricellijev vakuum na živosrebrnem stolpcu. Iznašel je živosrebrni barometer. Po njem se imenuje merska enota tlaka - torr.

Leta 1654 je umrl flamski anatom in kirurg Andries van Wesel, z drugim imenom Andreas Vesalius.

Leta 1715 je umrl angleški matematik Humphry Ditton.

Leta 1815 je bil Napoleon I. izgnan na otok Sveta Helena v Atlantskem oceanu.

Leta 1844 se je rodil nemški filozof, kritik in pisatelj Friedrich Nietzsche, ki je nastopal proti suženjski morali krščanstva. Njegov "Nadčlovek" je utelešenje volje do moči. Umrl je 25. 8. 1900.

Leta 1863 je prva podmornica CSS Hunley potonila med testiranjem, v njej je umrl tudi njen izumitelj.

Leta 1878 je začela delovati družba Edison Electric Company.

Leta 1880 so mehiški vojaki ubili enega največjih apaških vojaških strategov Victoria.

Leta 1894 so pod obtožbo veleizdaje prijeli francoskega oficirja Alfreda Dreyfusa. S tem začeta afera je leta pretresala Francijo. Dreyfus je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen.

Leta 1894 se je rodil drugi izraelski premier Moše Šaret, s pravim imenom Moše Šertok.

Leta 1915 sta Francija in Združeno kraljestvo napovedali vojno Bolgariji.

Leta 1917 je bila ubita nemška vohunka iz prve svetovne vojne Margaretha Geertruida Zelle, bolj znana kot Mata Hari.

Leta 1917 se je rodil ameriški politični komentator Arthur Schlesinger Jr.

Leta 1926 se je rodil francoski filozof Michel Foucault.

Leta 1931 se je rodil indijski predsednik Avul Pakir Džainulabdin Abdul Kalam.

Leta 1932 je letalo indijske letalske družbe Tata Airlines (kasneje se je preimenovala v Air India) naredilo prvi polet.

Leta 1934 je umrl francoski politik Raymond Poincaré.

Leta 1939 je bilo odprto newyorško letališče The New York Municipal Airport, ki so ga kasneje preimenovali v La Guardia Airport.

Leta 1944 je madžarski regent Miklós Horthy zaprosil za premirje; oblast pa je prevzel nemški okupator.

Leta 1945 je bil nekdanji premier vishyjske Francije Pierre Laval zaradi izdaje ubit pred strelskim vodom.

Leta 1946 se je ustanovitelj Gestapa Hermann Göring zastrupil in umrl.

Leta 1953 so Britanci izvedli poskus z jedrsko bomb Totem 1, ki so jo izvedli na južnoavstralskem Emu Field.

Leta 1959 se je rodila vojvodinja yorška Sarah Ferguson.

Leta 1970 je bilo pri gradnji mostu West Gate Bridge v Melbournu ubitih 35 delavcev, na katere se je zrušil del konstrukcije.

Leta 1990 je bil Mihail Gorbačov nagrajen z Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1992 je bil v Rusiji Andrej Čikatilo obsojen 52 serijskih umorov.

Leta 1944 se je v Vicidolu rodil albanski predsednik med aprilom 1992 in julijem 1997 ter premier Sali Berisha. Na univerzi v Tirani je študiral medicino, diplomiral je leta 1967. Študij je v 80. letih nadaljeval v Parizu, po končanem študiju pa je raziskoval hemodinamiko.

Leta 1995 je na iraških predsedniških volitvah Sadam Husein dobil 99,96 odstotka glasov.

Leta 1997 je bila iz Cape Canaverala izstreljena sonda Cassini, ki so jo poslali na Saturn.

Leta 2000 je umrl nemško-ameriški biokemik Konrad Emil Bloch, ki je za svoje delo leta 1964 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 2001 je Nasino vesoljsko plovilo Galileo potovalo mimo Jupitrove lune Io v oddaljenosti 112 milj.

Leta 2003 je Kitajska izstrelila Šendžov 5, kitajsko prvo vesoljsko plovilo s človeško posadko.

Leta 2003 je Ilham Alijev postal predsednik Azerbajdžana in na tem mestu nasledil svojega očeta Hejdarja Alijeva.

Leta 2003 je umrl kanadski fizik Bertram N. Brockhouse, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.