Rodil se je 12. septembra 1902 v pokrajini Diamantina. Foto:
Rodil se je 12. septembra 1902 v pokrajini Diamantina. Foto:
Spomenik Juscelinu Kubitscheku de Oliveiri
Med njegovim predsednikovanjem je bila dokončana nova prestolnica države – Brasilia. Foto: EPA
Juscelino Kubitschek de Oliveira
Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 350 tisoč ljudi.
Denis Papin
Zgradil je parni stroj.
Za očeta televizije velja Paul Gottlieb Nipkow. Foto: EPA
Severnokorejska vojska
Leta 1913 se je Koreja razdelila na severni in južni del. Foto: EPA
Papež Pavel IV.
Papež Pavel IV. je prvi izmed papežev obiskal Južno Ameriko.
Mihail Gorbačov in Ronald Reagan
Gorbačov je leta 1991 ukinil izredno stanje. Foto: EPA

Rodil se je 12. septembra 1902 v Diamantini, brazilska zvezna država Minas Gerais. Njegov oče João César de Oliveira, ki je umrl, ko je bilo Juscelinu dve leti, je bil potujoči trgovec.

Mati Júlia Kubitschek je bila učiteljica. De Oliveira je bil po poklicu zdravnik, a so ga leta 1934 izvolili v državno skupščino zvezne države Minas Gerais. Leta 1937 se je bil prisiljen vrniti k medicini, tri leta kasneje pa je postal župan mesta Belo Horizonte. Znova je bil izvoljen v skupščino Minas Geraisa leta 1945, guverner te države pa je postal pet let kasneje.

Leta 1955 se je potegoval za mesto predsednika države in zmagal s sloganom “Petdeset let napredka v petih letih” in na vrhu države nasledil Nereua Ramosa. V času njegovega predsednikovanja je Brazilija res napredovala, dokončana je bila nova prestolnica države – Brasilia.

Takrat so bile zgrajene tudi vse pomembnejše cestne povezave v državi, začela se je razvijati tudi avtomobilska industrija. A z napredkom je prišlo tudi dodatno zadolževanje zunaj meja.

Leta 1961 je Kubitschka nasledil Jânio Quadros, tri leta kasneje se je zgodil državni udar, s katerim je vojska za 21 let prevzela oblast. Vojaški režim je Kubitschku za deset let odvzel politične pravice, zato je ta odšel iz države in je več let živel v različnih ameriških zveznih državah in po Evropi.

Leta 1967 se je vrnil v Brazilijo, devet let kasneje pa je umrl v prometni nesreči. Na pogrebu se je zbralo več kot 350 tisoč ljudi.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1567 je začel španski vojvoda Fernando Alvares de Toledo opravljati poslanstvo vojnega namestnika Holandije. To obdobje je bolj znano kot »Albin teror«. S svojimi nepremišljenimi potezami je sprožil osvobodilno vojno proti Španiji in kasneje neodvisnost Holandije.

Leta 1642 se je v Angliji začela državljanska vojna med privrženci krone in parlamenta. Vojna se je začela po izjavi kralja Karla I. Stuarta, da so parlamentarci izdajalci, in se je končala leta 1645 s kraljevim porazom.

Leta 1647 se je v Coudraisu blizu Bloisa rodil francoski fizik Denis Papin. Študiral je medicino, vendar se je kasneje posvetil drugim področjem raziskovanja. Izumil je parni mehčalec, posodo s tesnjenim pokrovom, v kateri je pod zvišanim parnim pritiskom voda vrela pri višji temperature, ki je predhodnik današnjih loncev na pritisk. Nekaj let je živel v Italiji in v Nemčiji, kjer je tudi zgradil parni stroj. Zadnje obdobje je preživel v Veliki Britaniji ter tam v uboštvu in osamljen leta 1712 umrl.

Leta 1834 se je rodil ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir Samuel Pierpont Langley.

Leta 1854 se je rodil srbski knez in kralj Milan Obrenović. Na berlinskem kongresu leta 1878 je bila Srbiji priznana nacionalna suverenost v času kneza Milana Obrenovića, ki je vladal od leta 1872. Za kralja pa je bil razglašen deset let kasneje. Po kongresu je Srbija pridobila še nekaj območij na jug od Niša do Vranja. V zunanji politiki se je naslanjal na Avstro-Ogrsko s katero je leta 1881 podpisal tajno konvencijo. Leta 1889 se je odpovedal prestolu v korist svojega mladoletnega sina Aleksandra. Umrl je 11. februarja na Dunaju.

Leta 1859 je cesar Franc Jožef odstavil mogočnega notranjega ministra Aleksandra Bacha, ki je izvajal absolutistično in centralistično politiko. Zamenjal ga je zavoljo vojne in finančne polomije in zaradi policijskega nasilja, ki ga je izvajal v vseh krajih Habsburške monarhije.

Leta 1860 se je rodil nemški inženir, izumitelj nipkovske plošče, Paul Gottlieb Nipkow. Velja za očeta televizije, saj je bila nipkovska plošča potrebna za mehanično razstavljanje slik, kasneje jo je zamenjala elektronska naprava, izdelal jo je leta leta 1884. Kolut nipkow je služil tudi za mehansko razstavljanje slike oziroma za prenos slike po kablu ali brezžično. Za prikaz je bil potreben en sam svetlobni element – tlivka, ki je svetil sorazmerno z svetlostjo trenutne pike. Pred to tlivko se je vrtel kolut, ki je imel izvrtane luknje v obliki spirale. Vsekakor je zanimivo, da je bilo tako po žici mogoče slike prenašati že leta 1884. Paul Gottlieb Nipkow je umrl 24. avgusta 1940.

Leta 1864 je šestnajst držav podpisalo konvencijo o zaščiti ranjencev na bojiščih. Ženevska konvencija je pravzaprav uvod v ustanavljanje mednarodnega Rdečega križa.

Leta 1904 se je rodil kitajski politik Deng Sisian, bolj znan kot Deng Šjaoping. Član Komunistične partije Kitajske je bil od leta 1924, sodeloval je v dolgem pohodu, po letu 1945 pa je bil v vrhu kitajske politične elite. Od leta 1981 do 1989 je bil predsednik osrednje vojaške komisije. Med kulturno revolucijo in na zahtevo tople štirih je bil odstranjen s pomembnih političnih položajev. Po rehabilitaciji se je povzpel do mesta vodilnega politika v Ljudski republiki Kitajski. Na njegovo pobudo so začeli s politiko reform. Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil je junija 1989 ukazal nasilno zadušitev protestnega gibanja proti politiki partijskega vodstva na Trgu nebeškega miru – Tienanmena. Umrl je 19. februarja 1997 v Pekingu.

Leta 1910 je Japonska po petih letih protektorata priključila Korejo. Do razglasitve aneksije je Koreji vladala domača dinastija Ji. Avgusta 1945 je severni del zasedla Rdeča armada, južnega pa Američani. Na potsdamski konferenci ji je bila priznana neodvisnost, tri leta kasneje pa so jo razdelili na Severno in Južno Korejo.

Leta 1941 so nemške čete začele oblegati Leningrad. Strahoviti boji so trajali do konca februarja 1944. Med obleganjem je umrlo okoli 620.000 prebivalcev Leningrada, veliko tudi zaradi lakote.

Leta 1942 je Brazilija napovedala vojno tretjemu rajhu.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Firence.

Leta 1968 je papež Pavel VI. prispel v Bogoto, kar je bil prvi obisk kakega papeža v Južni Ameriki.

Leta 1978 je umrl eden najvplivnejših afriških borcev proti kolonializmu Jomo Keniata. 21. avgusta 1960 so izpustili devetletnega zapora. Obsodile so ga britanske oblasti, češ, da je voditelj nacionalistične organizacije Mau Mau. Po vrnitvi v Nairobi je postal predsednik Kenijske afriške nacionalne unije, po razglasitvi neodvisne Republike Kenije pa je postal njen predsednik in premier.

Leta 1991 je predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov ukinil izredno stanje in zamenjal člane pučističnega komiteja. Notranji minister Boris Pugo je naredil samomor. Predsednik Rusije Boris Jelcin pa je na izredni seji Vrhovnega sovjeta Ruske federacije dobil dodatna pooblastila.