V izbruhu vulkana leta 79 je umrlo 2.000 ljudi. Foto: EPA
V izbruhu vulkana leta 79 je umrlo 2.000 ljudi. Foto: EPA
Izbruh je podrobno opisal Plinij mlajši v svojih pismih. Foto: EPA
Temperatura ob izbruhu vulkana doseže do 750 stopinj Celzija. Foto: EPA
Vulkan je izbruhnil leta 79.
Prebivalci Pompejev so umrli zaradi strupenih plinov, kamenja ali previsoke temperature.
Rim so leta 410 zavzeli Vizigoti. Foto: EPA
Rudolf Clausius
Rudolf Clausius je bil nemški matematik.
Jaser Arafat
Jaser Arafat je bil soustanovitelj Palestinskega narodnoosvobodilnega gibanja. Foto: EPA
Mihail Gorbačov
Leta 1991 je Mihail Gorbačov odstopil z mesta voditelja države. Foto: EPA

Vezuv (italijansko Vesuvio, latinsko Vesuvius) je vulkan ob obali Neapeljskega zaliva, ki leži približno deset kilometrov vzhodno od Neaplja v južni Italiji.

Je eden od štirih še delujočih vulkanov v Italiji in edini na evropski celini, saj so ostali trije delujoči vulkani v Italiji na otokih, ob zadnjem izbruhu leta 1944 pa je umrlo 49 ljudi. Verjetno najbolj znan izbruh vulkana je iz leta 79 našega štetja. Ognjenik je pred tem dolgo časa miroval, ko pa je ob 13. uri začel bruhati, je od pet osem metrov debela odeja lave in pepela prekrila antična mesta Pompeje, Stabije in Herculaneum.

Izbruh Vezuva je podrobno opisal Plinij mlajši v svojih pismih Tacitu, to pa je tudi prvo znano pričevanje o kakšnem vulkanskem izbruhu. Plinij je bil namreč ob izbruhu na ladji, zasidrani v Neapeljskem zalivu. Erupcija vulkana je trajala 19 ur, bila pa je tako močna, da so kosi žlindre padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo. Izbruh je zadel Pompeje med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere.

V izbruhu je umrlo okoli 2.000 ljudi. Mesti sta dolgo časa ostali pod debelo plastjo pepela. Z odkopavanji, ki so odkrila razmeroma dobro ohranjeno antično mesto Pompeje, so začeli šele leta 1860, ko je italijanski kralj imenoval Giuseppeja Fiorellija za direktorja izkopavanj. Pri izkopavanju so naleteli na dobro ohranjene odlitke trupel, ki so nastali v trenutku, ko je dež pepela in plovca prekril ležeča telesa kot vlažen cement.

Sčasoma so mehki deli trupel razpadli, pepel in plovec pa je okamnel, v notranjosti so ostala le okostja. Drugo mesto, ki je izginilo pod pepelom Vezuva, je bil Herculaneum. Med prvimi izkopavanji v Herculaneumu so našli le nekaj ostankov trupel, zato so arheologi menili, da je večina prebivalcev pobegnila pred uničenjem. Leta 1980 pa so na obali pod masivnimi opečnatimi bloki tudi več kot dvajset metrov globoko odkrili več sto okostij, skoraj vsa pa so bila brez glave. Zaradi vročine, ki jo je povzročil vulkanski izbuh (750 stopinj Celzija), so prebivalcem možgani dobesedno eksplodirali. Herculaneum naj bi po mnenju strokovnajkov uničil pirkolastični oblak, ki je prekril mesto z debelo plastjo vulkanskih drobcev, ponekod je ta plast do petkrat debelejša od tiste, ki je prekrila Pompeje.

Poleg izbruha leta 79 našega štetja, je vulkan izbruhnil še v letih 203, 472, 512, 787, 968, 991, 999, 1007, 1036, 1631, 1660, 1682, 1694, 1698, 1707, 1737, 1760, 1767, 1779, 1794, 1822, 1834, 1839, 1850, 1855, 1861, 1868 in 1872. V 20. stoletju je izbruhnil trikrat, in sicer v letih 1906, 1929 in 1944. Pred izbruhom leta 79 je Neapeljski zaliv leta 62 stresel hud potres, ki je uničil večino zaliva. Plinij mlajši je v svojih pismih Tacitu poročal tudi, da je bilo videti velik oblak dima, ki je bil visok več kot 20 kilometrov. Stric Plinija mlajšega, Plinij starejši, je prav tega dne pristal na obali pri mestu Stabije in tam s svojim prijateljem in posadko obiskal kopališče.

Več hujših potresnih sunkov je prizadelo mesto, zato se je morala posadka umakniti. Na glave so si privezali blazine, tako da jih kamenje ni zadelo in pogubilo. Med umikom se je tako stemnilo, da so morali prižgati lanterne. Ko so prišli do morja, je bilo to preveč razburkano, da bi se lahko povzpeli na ladjo in se umaknili na varno.

Plinij starejši je najverjetneje umrl zaradi vdihovanja strupenih plinov, njegovo truplo pa so našli dva dni kasneje nepoškodovano. Vulkan je izbruhnil tudi štiri kubične kilometre pepela in skal. V pokrajini Campania je samo v tem izbruhu umrlo več kot 10.000 ljudi, Pompejev in Herculaneuma niso nikoli obnovili. V zadnjih petsto letih je od leta 1949 najdaljše obdobje, odkar vulkan spi.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 79 je umrl rimski pisec, učenjak in častnik Plinij starejši.

Leta 410 so Vizigoti pod vladarjem Alarikom prvič zavzeli Rim in ga oplenili, kar simbolizira propad zahodnega rimskega cesarstva.

Leta 1198 se je rodil škotski kralj Aleksander II.

Leta 1572 je umrl francoski admiral in voditelj hugenotov Gaspard de Coligny. Rodil se je 16. februarja 1519. Admiral je postal leta 1552. Pristopil je h kalvinizmu in skupaj s princem Ludvikom I. Condejskim vodil hugenote. Na svojo stran je skušal pridobiti tudi kralja Karla IX. in ga spodbuditi, da bi podprl nizozemsko nasprotovanje Španiji. S tem si je nakopal sovraštvo Karlove matere Katarine Medičejske in bil na njeno pobudo v šentjernejski noči, 24. avgusta 1572, umorjen.

Leta 1685 se je Janez Vajkard Valvasor udeleži ribolova v Cerkniškem jezeru in ga natančno popisal.

Leta 1759 se je rodil angleški aktivist proti suženjstvu William Wilberforce.

Leta 1832 je umrl francoski matematik in fizik Nicolas Léonard Sadi Carnot.

Leta 1863 se je rodil hrvaški raziskovalec Dragutin Lerman.

Leta 1888 je umrl nemški matematik in fizik Rudolf Julius Emanuel Clausius.

Leta 1899 so v Krapini odkrili ostanke neandertalca.

Leta 1902 se je rodil francoski zgodovinar Fernand Braudel.

Leta 1929 se je v Jeruzalemu rodil palestinski voditelj Jaser Arafat. Mesto in datum njegovega rojstva nista zanesljiva, rodil naj bi se 4. avgusta 1929 v Kairu. Študiral je na kairski univerzi od leta 1952 do 1956. Istega leta je bil med soustanovitelji Palestinskega narodnoosvobodilnega gibanja – Al Fatah, leta 1968 pa je postal vodja PLO. Predsednik razglašene, uradno pa nepriznane neodvisne države je postal leta 1988. Skupaj z Jicakom Rabinom in Šimonom Peresom je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1936 sta francoska in britanska vlada sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja Španski republiki. Sklep je potrdila tudi Nemčija, vendar je vsemu navkljub še vedno pošiljala orožje generalu Francu.

Leta 1939 so v Združenem kraljestvu razglasili splošno vojaško mobilizacijo.

Leta 1940 je v Berlinu umrl nemški inženir, izumitelj nipkovske plošče, Paul Gottlieb Nipkow. Velja za očeta televizije.

Leta 1941 so na dvorišču mariborskih zaporov ustrelili znane komuniste: Slavo Klavoro, Slavka Šlandra in Franja Vrunča.

Leta 1943 je bil Heinrich Himmler imenovan za notranjega ministra tretjega rajha.

Leta 1944 se je rodil ameriški astronavt Gregory Bruce Jarvis.

Leta1950 se je rodil ameriški astronom Marc Aaronson.

Lata 1954 je umrl brazilski predsednik Getúlio Dornelles Vargas.

Leta 1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem orožjem.

Leta 1991 je po poskusu izvedbe državnega udara v Sovjetski zvezi z mesta voditelja države odstopil Mihail Gorbačov.

Leta 1991 je Ukrajina postala neodvisna republika, članica Skupnosti neodvisnih držav. Do tega leta je bila zvezna republika v Sovjetski zvezi.