Praznovanje 30. obletnice je popestrila modna revija. Foto: Gregor Kervina
Praznovanje 30. obletnice je popestrila modna revija. Foto: Gregor Kervina
Turist
Diskoteka se je odprla 5. junija 1980 na četrtkov poletni večer. Tudi takrat je potekala modna revija. Foto: Gregor Kervina
Turist
Dogajanje so poleg modne revije - v slogu 80. let - popestrili še didžej Kokalj, Tomaž Pezdirc in posebna gosta: didžej Pero (Peter Pleser) in Adriano Roj. Foto: Gregor Kervina

Diskoteke se spomni najbrž vsakdo, ki je v osemdesetih in na začetku devetdesetih ob zvokih poskočnic iz tistega časa okušal nočno življenje slovenskega glavnega mesta. 30 let po tem, ko je Janoš Kern, lastnik in vodja ozvočenja, po otvoritveni modni reviji nastopil kot prvi didžej, se je takratna 'scena' znova zbrala. Med njimi je bil tudi naš sogovornik didžej Andrej Kokalj - Koki, ki se je z izborom kakovostnih skladb in z vsestranskim poznavanjem smernic razlikoval od svojih kolegov in tako vztrajal skozi vso 'turistovsko' obdobje.

"Glavnina je bila tam, čeprav priznam, da sem nekatere goste prav posebej pogrešal. Glede na to, da sem se odločil, da ne nikogar uvršamo na t. i. guest listo razen stalno zaposlenih in bivših didžejev iz Turista. Tako sem se odločil zaradi dejstva, da ne smemo ločevati goste na VIP in običajne, ker smo bili v tistem času vsi isti," je za MMC pojasnil Kokalj.

Kokalj je priznal, da se je v soboto najbolj razveselil prihoda režiserja Andreja Košaka in pevca zasedbe Big Foot Mama Grego Skočirja. "Ker njima to ni bilo izpod časti in sta to razumela, celo pozdravila sta ta način. Tako kot tudi Vika Potočnik (nekdanja ljubljanska županja op. n.), ki je kot direktorica Festivalne dvorane kupila dve vstopnici pred mojimi očmi," je pojasnil Kokalj.

Časa za obujanje spominov je bilo na sobotni večer veliko. "Sam osebno sem bil v preveliki gneči, da bi si vzel malo časa za obujanje spominov z nekaterimi gosti, ki jih nisem videl 'tisoč let'. Mislim pa, da je skozi zrak švignilo nekaj tega pri vsakem komadu posebej," je opisal dogajanje didžej.

Kaj je po samem sobotnem večeru še povedal Kokalj, si preberite spodaj.


Tadej Zupančič je nekoč dejal, če bi sredi osemdesetih v Turista kdo vrgel bombo, bi naenkrat izbrisal vso ljubljansko sceno. Je kaj takega mogoče tudi danes?
Mislim, da danes ne obstaja ta prostor. Žal. Mislim, da je razlog v lastnikih lokalov, ki namesto 'gušta' hočejo glamur.

Zakaj ne?
Ko je minilo obdobje norih zabav in brezskrbnega obdobja, so enostavno izginili, izpuhteli - vse do 22. januarja 2011 (smeh).

Kako bi se danes znašel Turist sredi razpršenega dogajanja?
Ne bi imel veliko problemov. Ko sem se med pripravami sestajal z modnimi oblikovalci in manekenkami, sem imel občutek, da bi bili vsi radi v taki diskoteki, tudi če bi se danes vrtela ista glasba. Svetoval sem jim, naj oni izberejo glasbo. To so tudi naredili. Samo z enim komadom se nisem strinjal, a nazadnje ga nisem zamenjal, ker sem hotel, da je to v celoti njihov pogled na osemdeseta. Z njihovimi izdelki sem bil zelo zadovoljen. Mislim, da je bil skozi modno revijo X fashion X "ujet" zabavni duh osemdesetih.

Kateremu nočnemu klubu/diskoteki bi lahko danes rekli Turist?
Cvetličarna. S pripombo, da je svetlobne milje oddaljena od tega. Naj razložim, zakaj? "Jugo" komadi za Turista niso bili dovolj mainstreamovski, zato jih nisem vrtel. Prvi 'jugokomad' je bil Sjaj u tami skupine Dorian Gray, ki so bila takrat najpopularnejša mlada skupina v nekdanji skupni državi. Menedžerju sem pojasnil, da so uvrščeni na "lestvico leta" diskoteke, ki je v središču Ljubljane, in da jim ne mislimo plačevati za nastop. Nič ne bo iz tega, se mi je cinično zasmejal. A čez nekaj ur je poklical na recepcijo Turista. Plačali smo jim nočitev in potne stroške. Massimo in druščina sploh ni prespala v hotelu, ker sploh niso šli spat.