Nina je v prejšnjih intervjujih dejala, da ji je najbolj všeč manekenka Coco Rocha, najraje pa bi nosila oblačila modnih hiš Balmain in Versace ter kreacije Stelle McCartney. Foto: Stran Nine Vodopivec na Facebooku
Nina je v prejšnjih intervjujih dejala, da ji je najbolj všeč manekenka Coco Rocha, najraje pa bi nosila oblačila modnih hiš Balmain in Versace ter kreacije Stelle McCartney. Foto: Stran Nine Vodopivec na Facebooku
Nina Vodopivec
Nina v oblačilih znamke Mathieu Mirano na septembrskem tednu mode, ki je potekal v New Yorku. Foto: Stran agencije Immortal Models na Facebooku



Višina: 180 centimetrov
Prsi-pas-boki: 78-57-90 centimetrov
Konfekcijska številka: 32
Velikost obutve: 39
Lasje: rdeči
Oči: modre
Nina Vodopivec
Kljub velikemu preboju se je na naslovnici kakšne slovenske revije pojavila le enkrat - lani je krasila oktobrsko številko revije Elle, občudovali pa smo jo lahko tudi v sami reviji. Foto: Stran Nine Vodopivec na Facebooku

V Ljubljani sem bila letos samo enkrat - aprila za slovenski teden mode, lani pa dvakrat iz istega razloga.

Nina Vodopivec
Nekatere slovenske manekenke se pojavljajo v domačih tračarskih revijah in na vseh mogočih družabnih dogodkih, druge delajo uspešno kariero v tujini. O prvih vemo vse (morda še preveč), o drugih skoraj nič. Foto: Arhiv agencije Immortal Models

Še nikoli nisem bila tako izmučena kot po newyorškem tednu mode. V Londonu in Milanu je bilo bolj umirjeno.

V komaj dveh letih je 21-letna Nina, ki je sicer zamejska Slovenka in prihaja iz Trsta, zgradila več kot uspešno kariero v svetu mode, kjer se smernice, obrazi in obleke menjajo hitreje kot vreme. Na pariškem tednu mode je sodelovala že trikrat in na modni stezi nosila ugledne znamke, kot so Yoshi Yamamoto, Isey Miyake in Moon Young Hee, hodila v oblačilih Maisona Martina Margiele, Giorgia Armanija, Emporio Armanija, Charlesa de Castelbajaca, Veronique Branquinho, delala za Hermes, Jean-Paula Gaultierja, Celine, Chloe … Septembra je prvič iz prve roke doživela tudi "norišnico", ki vlada na newyorškem tednu mode. Tam je nastopila na kar 15 revijah, med drugim na predstavitvi kolekcij znamk Mathieu Mirano, The Blonds, Thom Browne, Timo Weiland, Cynthia Rowley, Ruffian in Giulietta. Nič čudnega, da so jo noge ob koncu vsakega večera komaj še nosile.

Rdečelaska, ki se je v preteklosti rada odzvala tudi povabilu na ljubljanski teden mode, v Slovenijo ob vseh obveznostih pride izjemno redko, saj se njeno življenje vrti okoli dogajanja v svetovnih modnih prestolnicah. Kakšen je svet mode iz "prve vrste", je povedala tudi v pogovoru za MMC.

Številna dekleta svojo manekensko pot začnejo na lepotnih tekmovanjih, nekatera v čakanju na preboj obiskujejo en izbor za drugim, tudi več let. Kako je bilo z vami, ste kdaj osvojili kakšno lepotno lento ali ste ubrali drugačno pot?
Pri 16 letih sem se med poletjem udeleževala raznih lepotnih tekmovanj v Trstu in osvojila sem tudi kar nekaj lepotnih lent. Med temi je bilo tudi italijansko državno tekmovanje "La bella d'Italia". Moja manekenska pot pa se je potem razvila. Najprej sem začela delati z agencijo v Trstu, septembra leta 2011 sem šla prvič v Milano, nato pa spoznala agencijo Immortal Models, ki mi je omogočila odhod v Pariz, London in New York.

Nastopili ste že na vseh največjih štirih tednih mode - v New Yorku, Londonu, Milanu in Parizu. Po čem se te modne prestolnice ločijo med seboj in katera je vam tako po utripu kot modnih revijah najbliže?
Letos sem nastopila v New Yorku, Londonu in Milanu, v Parizu pa prejšnje tri sezone. Vsaka modna prestolnica se razlikuje po stilu in kulturi, kar opaziš na ulicah, po atmosferi, po ljudeh. New York in London se mi zdita bolj inovativna, medtem ko sta Pariz in Milano bolj vezana na tradicijo. New York mi je še posebej blizu, saj sem se takoj vživela v mesto in ljudi. Recimo, če bi se morala odločiti, kje bi živela naslednjih pet let, bi izbirala med "velikim jabolkom" in angleško prestolnico.

Kar nekaj slovenskih manekenov in manekenk je v tujini zelo uspešnih, ob vas še na primer Branko Maselj, Kristjan Lozar, Anja Korošec, Barbara Vasle, Valerija Kelava ... Pa vendar so ta imena tudi tistim Slovencem, ki radi posegajo po rumenem čtivu, bolj kot ne nepoznana. Vi ste sicer zamejska Slovenka. Koliko časa sploh preživite v Ljubljani in ali vas je kakšno izmed slovenskih podjetij že kdaj povabilo k sodelovanju?
V Ljubljani sem bila letos samo enkrat - aprila za slovenski teden mode, lani pa dvakrat iz istega razloga. V tem čarobnem mestecu žal ne preživljam veliko časa, izjema je le, če imam poslovne obveznosti. Sodelovala sem že s Farandulo (slovenska znamka oblačil, za katero stojita Mateja Krofl in Tinka Domjan, op. a.), raznimi fotografi ter revijama Elle in Modna.

Bi se bili pripravljeni posloviti od svojega zaščitnega znaka, dolgih rdečih las, če bi vam to naložila kakšna donosna pogodba?
Preden bi se za to odločila, bi morala dobro premisliti, zelo bi bilo odvisno tudi od pogodbe. Vsekakor mislim, da so spremembe pozitivna stvar, in če bi bila moja agencija res prepričana, da je to prelomnica v moji karieri, bi se skupaj gotovo odločili tudi za to.

Kaj ste storili s prvim večjim honorarjem, ki ste si ga prislužili za svoje delo? Ste si privoščili kakšen kos, ki ste si ga že dolgo želeli, ali ste denar dali na stran?
Denar sem takrat dala na stran.

Kaj imate za svoj največji uspeh v svetu mode do zdaj? Pa tudi sicer, kaj vam več pomeni - pojavljanje na modnih revijah, modne kampanje, 'editoriali', naslovnice?
Že ko sem prvič obiskala Milano, sem si želela ustvarjati v Parizu in New Yorku. Sama si to štejem za velik uspeh. Zdaj so cilji še višji in vsakega dela se veselim, a še posebej zadovoljna bom, ko se bom zagledala na naslovnici kakšne zelo znane revije (nasmešek).

Veliko je bilo že napisanega o življenju manekenk, ki je vse prej kot blišč in dežela, v kateri se cedita med in mleko. Kako je videti vaš delovni dan med tednom mode in ali v tistih dneh sploh najdete čas za počitek in normalen obrok?
Dnevi med tednom mode so zelo naporni. Zbujala sem se okrog 7.30, vsak dan sem imela od osem do petnajst 'castingov', kak 'fitting' (pomerjanje oblačil, op. a.) in modne revije. To pomeni, da sem ves dan letala naokoli po mestu, z enega konca na drugega. Na 'castingih' sem morala tudi tri ure ali več čakati, da pridem na vrsto. Čeprav sem si dan, ki sem ga imela pred seboj, načrtovala prejšnji večer, se je vedno nekaj spremenilo. S tem hočem reči, da sem morala biti pripravljena tudi na nepredvidene situacije. Časa, da bi normalno pojedla kosilo, sploh nisem imela. Iskreno povedano, jedla sem zelo malo, ampak sem imela vedno s seboj kakšno sadje, oreščke ali energijske tablice. Med tednom mode v New Yorku sem se morala zbuditi tudi ob petih, spati pa sem šla po polnoči. Vse dneve sem preživela na nogah in večkrat so me na koncu dneva podplati tako boleli, da sem se bala, ali bom naslednji dan sploh lahko hodila. Vse, kar sem si takrat želela, je bilo to, da se vrnem domov. Še nikoli nisem bila tako izmučena kot po newyorškem tednu mode. V Londonu in Milanu je bilo bolj umirjeno. V Londonu sem imela voznika - na lastne stroške seveda, ampak sem se domov vsaj vračala ob enajstih zvečer, v Milanu pa je bilo lažje tudi zato, ker je mesto manjše in ni bilo toliko 'castingov'. Domača sta mi bila tudi jezik in kultura.

Ali ste bili na pravkar končani teden mode v Ljubljani povabljeni? Kako dobro poznate ta največji modni dogodek v Sloveniji, imate svojega najljubšega slovenskega modnega oblikovalca?
Nisem bila povabljena, saj sem imela prav tiste dni druge priložnosti v Parizu oziroma Londonu. Slovenskega tedna mode sem se udeležila že na prvi izvedbi, nato pa še trikrat. Več oblikovalcev mi je ljubih, zato bi težko izpostavila samo enega.

Ob vašem imenu marsikdo prej pomisli na nekdanjo pevko skupine Tabu. Jo poznate? Si delita le ime ali je morda kaj Ninine svobodomiselnosti, avanturizma in razumevanja narave tudi v vas?
Slišala sem zanjo, ampak je ne poznam, kaj šele njeno osebnost. Te značilnosti pa opisujejo tudi meni. Mislim, da mora vsak človek, ki si želi osvojiti svet, imeti vsaj malo avanturizma in svobodomiselnosti.

Nekaj Nininih podob z modnih revij ali iz oglasov si oglejte v spodnji galeriji.




Višina: 180 centimetrov
Prsi-pas-boki: 78-57-90 centimetrov
Konfekcijska številka: 32
Velikost obutve: 39
Lasje: rdeči
Oči: modre

V Ljubljani sem bila letos samo enkrat - aprila za slovenski teden mode, lani pa dvakrat iz istega razloga.

Še nikoli nisem bila tako izmučena kot po newyorškem tednu mode. V Londonu in Milanu je bilo bolj umirjeno.