Belih oziroma kompozitnih plomb za zapiranje obdelanega zoba pod nobenimi pogoji ne moremo dojemati kot manj zdrave v primerjavi z amalgamskimi, ki so splošno znane kot "navadne". Predvsem zato, ker jo sestavlja druga snov in ne vsebuje težkih kovin, kot je, denimo, živo srebro.

V tej - zdaj že famozni - razpravi med amalgamskimi in belimi zalivkami obstaja nekaj vnaprej pripravljenih strokovnih odgovorov, ki so v splošnem kar upravičeni. Bele zalivke so, recimo, izjemno primerne za prednji vidni del zobovja, kjer ne prihaja do dramatičnih pritiskov in žvečnih sil. Prav tako se zelo dobro izkažejo za zapiranje plitvih vdolbin in zdravljenja začetnih stopenj zobne gnilobe.

Pri kočnikih je zadeva nekoliko drugačna. Tam gre vendarle za večje obremenitve in klasična amalgamska zalivka še nima primerljive alternative. Seveda v estetskem smislu bela plomba daleč presega manj privlačno podobo sive amalgamske plombe. Pacienti z nekoliko višjimi estetskimi preferencami se zato bolj pogosto odločajo za bele zalivke tudi v zadnjih predelih zobovja. Razlika med obema modalitetama obstaja tudi v prožnosti snovi in odzivanju na temperaturne razlike. Več o tem vam bo zagotovo pojasnil vaš osebni zobozdravnik. A kolikor razumem, je tukaj zastavljeno vprašanje odstrlo še drugo plat.

Zobozdravstveni lobiji so zagotovo eni izmed najmočnejših na svetu. V ozadju promocije storitev in celo sklepov določenih raziskav (tudi svetovno priznanih zdravstvenih organizacij) se gnetejo zelo različni finančni in politični interesi. Res je sicer, da kompozitne bele plombe niso vedno in povsod primernejša izbira. Bi pa zelo zgrešili, če bi iz tega izpeljali sklep, da bele plombe niso nikoli ustreznejše. Navsezadnje delujejo različne lobistične in interesne skupine tudi v prid navadnih amalgamskih zalivk. Obstaja še veliko zalog teh klasičnih zalivk in bil bi pravi gospodarski šok, če bi vse zobozdravstvene ordinacije prešle z amalgama na kompozit. Najbolj iskren odgovor na tem mestu bi bil naslednji: v prihodnje se bo moral vsak pacient postaviti med obe skrajnosti in podrobno proučiti možnosti za svoj osebni poseg. Vse prevečkrat temeljne smernice svetovnega zobozdravstva usmerjajo in oblikujejo interesi v ozadju. Na žalost tudi na področju javnega zdravstva.