Huangšan na Kitajskem naj bi bil pozimi najbolj magičen. Foto: EPA
Huangšan na Kitajskem naj bi bil pozimi najbolj magičen. Foto: EPA

Ni čudnega, da številni turisti tako radi odkrivajo to celino tudi v najhladnejših mesecih - Azija tudi pod debelo odejo snega in ledu ponuja toliko privlačnih destinacij, da se jim je težko upreti. Če temu prištejete še nizke cene, varnost in prijaznost domačinov, je izbira na dlani.

A ni vse v rajskih plažah Tajske, zelenih riževih poljih Indonezije ali s soncem obsijanih zelenih območjih Šrilanke.
Sneg, led, lampijončki
Kot kaže spodnja fotozgodba, ima svoj čar tudi mraz. Kitajski Harbin, denimo, slovi po vsem svetu po svojem mednarodnem festivalu snega in ledu, na katerem se na ogled postavijo prava mesta ledenih struktur. Potem je tu japonski Otaru, katerega glavni kanal obrobljajo plinske svetilke, ki mesto spremenijo v pravljico.
Huangšan na Kitajskem že leta očara s svojo nadrealistično lepoto zašiljenih vršacev in skrivenčenih borovcev, medtem ko indijsko jezero Dal privablja s svojimi umetelnimi viktorijanskimi barčicami, postavljenimi pred kuliso mogočnih gora.

Harbin, Kitajska: Razsvetljene ledene skulpture na mednarodnem festivalu ledu in snega v Harbinu že skoraj tri desetletja privabljajo ljudi v mesto Heilongdžjang. Vrhunec festivala, ki se ponaša s skoraj 1.500 orjaškimi prosojnimi skulpturami, ki se ponoči bleščijo z večbarvnimi lučkami, je vrtna zabava z ledenimi lampijončki v parku Džaolin. Lampijončke vsako leto oblikujejo na drugačno temo, ki variirajo od svetovnih znamenitosti, do mitoloških pošasti. Tokratni festival se bo odprl 5. janurja in bo trajal mesec dni. Smučarsko letovišče Jabuli blizu Harbina je znan med ljubitelji pršiča kot največje smučišče na Kitajskem. Kako do tja? V Harbin lahko poletite s številnih kitajskih letališč. Mednarodne povezave do Harbina so prek Hongkonga, Rusije, Japonske, Južne Koreje in Los Angelesa. Foto: Reuters
Širakawa-gō in Gokajama, Japonska: Če vas večerna podoba ljubke razsvetljene Širakava-go osupne, niste edini - vasici Širakava-gō in Gokajama v Tojami slovita po svoji očarljivi zimski panorami. Koče, zgrajene v slogu gasšo-zukuri, s strmimi strehami, ki preprečujejo kopičenje snega, so edinstvene na Japonskem. Vasica Ogimači je največja tovrstna v regiji in se ponaša z okoli ducatom kmetij gasšo-zukuri, ki so jih preuredili v minšukuju (družinske penzione). Širakava-gō in Gokajama sta tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Kako do tja? Do Ogimačija pelje vlak do postaje Takaoka, od tam pa vas avtobus Kaetsunu do Širakava-go ali Gokajame v okoli dveh urah in pol popelje do Ogimačija. Foto: Uradna turistična stran
Otaru, Japonska: Pristaniško mesto na Hokaidu mami turiste z arhitekturo iz začetka 20. stoletja in svojim kanalom, obrobljenim z viktorijanskimi plinskimi svetilkami. Med otarujskim zimskim festivalom Juki-Akari-no-Miči (Pot snežne svetlobe, 4.-13. februar 2011) mesto postane boleče lepo. Domačini polagajo v kanal ploveče sveče, ozke mestne uličice pa okrasijo z okoli 15.000 svečami in lampijončki. Razsvetljene snežene skulpture najdemo na drugi strani železnice Temija. Kako do tja? Otaru leži ob železniški liniji JR Hakodate iz Sapora. Najhitrejši vlak iz Sapora je letališki ekspres, ki vas popelje do Otaruja v pol ure. Foto: Reuters
Jezero Dal, Indija: Med poletnimi meseci jezero Dal privablja turiste z vožnjami s šikarami (razkošnimi viktorijanskimi gondolami) in vrtovi Mughal na nabrežju. Pozimi pa se navdušenci nad zimskimi športi spustijo na jezero in na okoliška območja v iskanju popolnega pršiča. Himalajska zvezna država je dom Gulmarga, vse bolj priljubljenega zimskega letovišča, ki je skoraj celo leto prekrit z debelo oddejo sveže zapadlega pršiča. Pozimi se lahko temperature ob jezeru spustijo do -11 stopinj Celzija in jezero na začudenje domačih turistov občasno tudi zamrzne. Popotniki, ki nameravajo prenočiti v eni izmed ladij na jezeru, lahko te rezervirajo na kraju samem. Kako do tja? Jezero Dal leži znotraj mesta Šrinagar. Vlak vas pripelje do okoli 30 kilometrov oddaljenega Džamuja. Foto: EPA
Huanghsan, Kitajska: Zunajzemeljska lepota Huanghsana že stoletja navdihuje Kitajsko. Po legendi so taoistični duhovniki tu dosegli nesmrtnost s prakticiranjem alkimije. Številni imenujejo to gorsko verigo za zibelko kitajske umetnosti, ki je bila navdih kitajskim pesnikom. In mnogi trdijo, da je najboljši čas za obisk Huanghsana ravno zima, ko se na pinije usede ivje, pobočja prekrije snežna odeja, z vrhov pa se vidi le sanjsko morje oblakov. Po razglednih točkah slovijo Bei Hai, Jupinglov in Jungu, kjer najdete tudi hotele. Kako do tja? Z južne avtobusne postaje v Šanghaju je neposredna povezava do avtobusne postaje Huanghsan v Tunxiju, središču Huanghsana. Vožnja traja pet ur. Med Šanghajem in Huanghsanom obstajajo tudi letalske povezave. Foto: EPA
Lhasa, Tibet: Že mogoče, da Tibet slovi po ekstremnih zimah, a nekateri izkušeni popotniki gredo tja raje prav pozimi, ko so množice turistov občutno manjše, hoteli cenejši, na ogled pa se postavijo dropke (tibetanski nomadi), ki se takrat nastanijo v Lhasi. Tisti, ki načrtujejo svoje popotovanje okoli Losarja, tibetanskega novega leta, ga lahko praznujejo z domačini. V Lhasi Tibetanci priredijo plesne predstave pred palačo Potala, po templjih in gorskih vrhovih pa med 15-dnevnim festivalom obesijo živopisane molitvene zastavice. Losar prihodnje leto pade na 5. marec. Še en zimski festival, na katerega se vam izplača odtrekati, je Monlam, ali Veliki molitveni festival. Menihi in rokodelci ustvarijo pisane maslene skulpture un jih zažgejo v templju Jokhang med vrhuncem Monlama, festivalom svetilk iz maslenega olja. Kako do tja? Vsak dan vozi vlak iz Pekinga, Šininga in Čengduja do Lhase. Foto: EPA