"Mount Everest je v sezoni postal kot Triglav. Nekoč na kraj pameti alpinistom ni prišlo, da se bo to dogajalo, a žal se, seveda zaradi denarja," je za MMC povedal Viki Grošelj, ki je splezal na deset osemtisočakov, leta 1989 tudi na Everest.

Šerpe pripravijo teren
Od vseh osemtisočakov je (po poti prvopristopnikov) najlažje priti prav na 8848 metrov visoki Mount Everest. Prav v tem času je na nepalski strani gore okoli 25 komercialnih odprav, ki naskakujejo vrh, podobno verjetno tudi na severu. Šerpe nadelajo pot, plezalci se potem po teh zavarovanih poteh premikajo k vrhu in se varno vračajo.

Nevaren le padajoči led
"Posebej zahtevnih predelov ni, naklonine so od 45 do 50 stopinj. Težavna je le Hillaryjeva stopnja pred vrhom. Gre za od 10 do 12 metrov visoko steno, ki pa ima zdaj vgrajeno lestev. Največja nevarnost je tako padajoči led," pravi Grošelj, ki o "turizmu" pod streho sveta nima najboljšega mnenja: "Nastal je še en adrenalinski park."

Na Triglav danes "avtocesta"
"Iz Everesta so naredili Triglav. Pred 100 leti je bil vzpon na Triglav tudi zahtevno dejanje. Greben med Malim in Velikim Triglavom je veljal za zahtevno plezarijo, nato pa so zahtevne dele dobesedno razbili in greš lahko gor z rokami v žep. Vrh so naredili dostopen širokim množicam. Ubili so duha pustolovščine, kar je korak nazaj v našem pojmovanju!"

Gre le za visokogorski turizem
Enakega mnenja je prvi Slovenec na Mount Everestu (skupaj z Nejcem Zaplotnikom) Andrej Štremfelj: "Vzpon na Everest danes ni več alpinizem, ampak visokogorski turizem!" Da si kupiš vrh Mount Everesta, je treba plačati od 40 do 65 tisoč dolarjev. S kisikovo bombo (nekoč je bila težka 15 kg, danes 5) si lahko pomagajo že na višini 5000 metrov, če tako želijo.

T. O.