Poleg večinskega estonskega prebivalstva je kar 40 odstotkov prebivalstva Talina Rusov in Ukrajincev. Za lažjo orientacijo - čez Finski zaliv nasproti Talina leži že estonska soseda Finska s prestolnico Helsinki.

Zgodovinsko mestno jedro se deli na "spodnje" in "zgornje" mesto. Spodnji del mesta obkroža srednjeveški zid s stražnimi stolpi, znotraj zidu pa je mogoče odkriti še marsikatero srednjeveško stavbo.

Če je bilo spodnje mesto nekoč predvsem območje prebivalstva delavskega razreda, potem je precej logično, da je bil zgornji del rezerviran za aristokracijo, kjer danes kraljujejo zgradbe politične moči Estonije.

Staro ali novo - to je zdaj vprašanje?
Glavni mestni trg, stara mestna gotska hiša, cerkveni zvoniki, trajektno pristanišče ... to je le peščica najbolj znanih in najbolj zanimivih elementov talinskega mozaika. Zelo blizu je tudi novo mestno središče, kjer se izmenjuje kombinacija tradicionalnih estonskih lesenih hišic ter steklenih nebotičnikov, ki dajo vedeti, da je Talin mesto prihodnosti.

Mesto in država imata seveda tako kot vse druge tudi kakšno slabost. Pri Talinu je izrazito cvetenje sive ekonomije, a prebivalstvo se zaradi tega ne vznemirja. Najbolj je zadovoljno, da se je v devetdesetih osamosvojilo od "matere" Sovjetske zveze. Meščani so - tako kot tudi drugi prebivalci Estonije - precej "zadržane sorte", neradi se "mešajo" predvsem s tujci iz Vzhoda. Poleg tega priznavajo, da so zelo toleranten narod.

Evropa je prinesla veliko novega
Težko pa se Talinčani pohvalijo s kakšno avtohtono jedjo, raje stavijo na večetnično ponudbo, torej na prehrano, "pobrano" od "malo tu in tam". In če so "dolgočasni" v kulinariki, je pri njih vsaj nočno življenje nekoliko živahnejše, a vseeno precej monotono. Navsezadnje pa imajo veliko željo po novostih, ki jih črpajo iz tujine. Le kdo bi jim pri tem lahko oporekal - odločili so se za Evropo, mar ne?

R. B.