Marlon Brando je igral v številnih filmskih klasikah 20. stoletja, kot so Tramvaj Poželenje, Na pristaniški obali in Boter, s svojim delom je navdihoval generacije igralcev za njim. Je pa sovražil producente, režiserje in celo svoj poklic, otepal se je pozornosti javnosti in slave. Le na južnem Tihem oceanu je bil lahko tak, kakršen je bil v resnici. Foto: EPA
Marlon Brando je igral v številnih filmskih klasikah 20. stoletja, kot so Tramvaj Poželenje, Na pristaniški obali in Boter, s svojim delom je navdihoval generacije igralcev za njim. Je pa sovražil producente, režiserje in celo svoj poklic, otepal se je pozornosti javnosti in slave. Le na južnem Tihem oceanu je bil lahko tak, kakršen je bil v resnici. Foto: EPA
Marlon Brando je danes 70-letno Tarito Teriipaia spoznal med snemanjem Upora na ladji Bounty (1962), v katerem je igrala vlogo Maimiti. Postala je igralčeva tretja žena, v zakonu sta se jima rodila sin Simon Teihotu (na fotografiji), ki danes prebiva na očetovem atolu, in hči Tarita Cheyenne, ki se je obesila leta 1995. Tarita in Marlon sta se ločila leta 1972.

Zdaj, sedem let po njegovi smrti, se je osem preživelih potomcev filmskega zvezdnika odločilo, da bodo s skupnimi močmi zgradili ekološko letovišče na atolu in ga posvetili očetovemu spominu. Na njem bo stal tudi 150 milijonov vreden razkošen hotel, imenovan The Brando.

Vseh osem Brandovih preživelih potomcev (to je uradna številka, v resnici naj bi imel nekaj več otrok) je imelo enakovredne dedne pravice, deveta, hči Tarita, pa je leta 1995 storila samomor. Leta 2008 je po zapletih zaradi pljučnice umrl tudi Brandov najstarejši sin Christian.

Na okoljsko zelo občutljivem območju, kjer so nekoč letovali tahitijski vladarji, se je začela gradnja projekta, za katerega so prijatelji in sorodniki zvezdnika prepričani, da bi si ga želel videti na Tetiaroi, verigi otočkov s 6,5 kvadratnega kilometra površine, ki jih obkroža koralni greben. Že samo ime Tetiaroa je sinonim za oddaljeno, samotno lego, med Tahitijci pa atol uživa status svetega kraja.

Južni Tihi ocean, Brandova večna ljubezen
Brando je Tetiaroo v 60. letih kupil za borih 270.000 dolarjev, potem ko se je med snemanjem Upora na ladji Bounty zaljubil v južni Tihi ocean in njegove prebivalce. Zaobljubil se je, da bo ohranil ta tropski raj. "Če se bo zgodilo po moje, bo Tetiaroa za vedno kraj, ki bo Tahitijce spominjal na to, kdo so in kaj so bili stoletja nazaj."

Brando je mislil tudi na to, kaj se bo dogajalo, ko ga ne bo več, zato je atol postavil pod pristojnost sklada, ki naj bi skrbel za ohranjanje atola za prihodnje generacije njegovih otrok, za katere si je želel, da bi bili vsaj delno Polinezijci. Brandova tretja žena, v zakonu sta se jima rodila sin in zdaj že pokojna hči, je bila namreč Tarita Teriipia, polinezijska igralka, s katero sta se spoznala med snemanjem Upora na ladji Bounty.

Pred smrtjo je Brando razmišljal o gradnji majhnega hotela, a na način, da bi azurna modra laguna s peščeno belim peskom ostala neokrnjena. Navduševala ga je zamisel prezračevalnega sistema, ki bi ga poganjala oceanska voda, videl je potencial v sončni in vetrni energiji. Poleg tega da je financiral raziskovanje tamkajšnje favne in flore, je nameraval ustanoviti tudi raziskovalne projekte, kakršna bi bila oskrbovalnica morskih želv, zanimiva za znanstvenike z vsega sveta.

"Do okolja najprijaznejši hotel na svetu"
Zdaj pa njegovi potomci sledijo tem sanjam. Gradijo ekološki hotel, ki ga bo sestavljalo okrog 50 razkošnih bungalovov. Klimatizirani bodo s pomočjo morske vode, in sicer tako, da bo posebna črpalka iz oceana črpala hladno vodo, s katero bodo ohlajali hotel. Nadaljujejo tudi Brandovo poslanstvo sponzorstva bioloških raziskav.

David Seeley, ki je bil Brandov odvetnik, zdaj pa je nadzornik njegove zapuščine, je za Observer povedal: "Ta projekt bo revolucionaren, saj za gradnjo resnično 'zelenega' hotela uporabljajo različne vrste novih tehnologij. To bo do okolja najprijaznejši hotel na svetu."

Hotel, ki naj bi ga odprli leta 2013, je zasnoval Richard Bailey, sicer lastnik več letovišč v Francoski Polineziji. Z njim je leta 2002 Brando podpisal pogodbo o dovoljenju za gradnjo. Seeley je povedal, da je gradnja na oddaljenem atolu, katerega edini prebivalec je Brandov sin Simon Teihotu Brando, resnično zahtevna, saj tam ni infrastrukture - ni elektrike, ni plina, ni vode, ničesar. Prav zato so tam zgradili novo pristajalno stezo, poskrbeli so tudi za most in dok.

Hotel, ki ga je Brando na Tetiaroi dal zgraditi v 70. letih, so namreč zaprli tudi zato, ker stara pristajalna steza na atolu ni ustrezala zakonodaji.