Učinkovit ribolov ovirajo plitva voda, zastareli čolni in precej primitivna oprema. Zato domači ribiči ulovijo manj rib, kot je potreb po ribah za okoli 20 milijonov ljudi, ki živijo na ozemlju, katerega ime v sanskritu pomeni "častitljiv otok".

Budistična Šrilanka leži v Indijskem oceanu, jugovzhodno od Indije in predstavlja pomembno strateško morsko povezavo med zahodno in vzhodno Azijo. V svetovnih medijih se ta čudovit otok sicer na žalost najpogosteje znajde zaradi večletnega boja med vladnimi silami in največjo etnično skupino na otoku, Tamilci, ki živijo predvsem na severu in vzhodu.

Tropski raj v Indijskem oceanu
Glavni izvozni predmeti otoka so čaj, kava, kokos in guma, turiste pa privablja tudi čudovita narava, predvsem tropski gozdovi in peščene plaže. Rribištvo ni med najdonosnejšimi panogami. Na primer, leta 2000 so šrilanški ribiči v svoje mreže ujeli okoli 300.000 ton rob, kar je sicer skoraj dvakrat več kot deset let prej, a še vedno ne dovolj za zadostitev domačega povpraševanja.

Preizkušanje spretnosti pri lovljenju rib in drugega morskega živeža ponujajo tudi šrilanške turistične agencije, ki organizirajo ribolov ob obali, na odprtem morju in tudi v jezerih. Najboljša sezona za ribolov na odprtem morju je sicer odvisna od strani obale; tako je od novembra do aprila največ rib na zahodni in južni obali, od maja do septembra pa na vzhodni.

Ribe sušijo na obali
V Šrilanki imajo navado, da ulov iz morja ribiči, potem ko ga pripeljejo na obalo, tam tudi očistijo, nato pa pustijo na razgretem pesku, da se ribe osušijo. Prav sušene ribe so namreč na otoku še posebej cenjene.

V spodnji galeriji ponujamo na ogled ribiške fotografije, ki so jih pri Evropski fotografski agenciji (EPA) naredili v šrilanškem mestu Mannar na severni strani otoka.