The Paradise - javna hiša, ki se ne skriva. Foto: EPA
The Paradise - javna hiša, ki se ne skriva. Foto: EPA
Neonske luči so lajtmotiv javne hiše v La Jonqueri. Foto: EPA

Policija je patruljirala po cestah zunaj mesta, 15 varnostnikov pa je nadzorovalo odprtje javne hiše. Obmejno mesto v Kataloniji je eno izmed redkih, ki si je drznilo boriti proti naraščajoči bordelski industriji v Španiji.
"Dekletom dam zajtrk, kosilo in večerjo, one pa lahko obdržijo, kar zaslužijo. Imenujete to izkoriščanje?" je skupino novinarjev vprašal upravitelj nočnega kluba Paradise, medtem ko je skupina Francozev v srednjih letih vstopala v klub, ki je videti kot diskoteka, nasičena z neonom. Klub, ki meri 2.700 kvadratnih metrov in se ponaša z 80 sobami s cenami po 120 evrov na uro, je eden izmed 11 t. i. "makrobordelov" v katalonski pokrajini Gironi blizu Costa Brave.
Tu naj bi svoje usluge prodajalo okoli 1.800 prostitutk, številni lastniki tukajšnjih restavracij in drugi prebivalci pa so zadovoljni s turizmom, ki ga javna hiša privabi v mesto. Razen peščice tamkajšnjih duhovnikov so le redki Španci skušali zatreti to industrijo. A župan La Jonquere Jordi Cabezas klubu ni želel dati delovne licence, češ da bi sodeč po policijskem poročilu javna hiša lahko ustvarila "težave z varnostjo in težave javnega reda".
Lastnika kluba Joseja Morena so skupaj s 40 drugimi ljudmi aretirali septembra zaradi domnevnega tihotapskega obroča najstarejše obrti. Policija meni, da so osumljenci zvabili ženske iz Brazilije in jih prisilili v prostitucijo v številnih nočnih klubih v tem delu Španije.
Moreno je vpletenost zanikal, mesto pa tožil - in zmagal.

Ostanek Francove diktature
Februarja je katalonsko vrhovno sodišče razsodilo, da zgolj sumi policije niso dovolj trdna podlaga za prepoved delovanja javne hiše. Razsodba ni bila nikakršno presenečenje za Španijo, sicer tradicionalno katoliško državo, ki pa že dolgo dopušča prostitucijo.
Med 40-letno diktaturo generala Francisca Franca se je prostitucija uporabljala kot ventil seksualnih energij generacij moških, zafrustriranih zaradi rigidnih spolnih običajev tistih časov. Le malo žensk je bilo na položajih, ki bi jim omogočili protestiranje proti temu dvojnemu standardu: navsezadnje je bila pod Francom ločitev nezaslišana, ženske pa niso mogle niti odpreti bančnega računa ali imeti potnega lista brez dovoljenja svojega moža.
S prihodom demokracije konec 70. let bi morda pričakovali, da bo prostitucija šla po poti tistih propagandnih knjižic fašistične stranke. A po desetletjih tabujev Špancem ni dišala nova prepoved, še posebej ne prepoved težko pridobljene spolne svobode.

V Španiji danes prostitucija ni nezakonita, je pa nezakonito služenje na račun potenja med rjuhami drugih. Katalonija celo upravlja posel rdeče četrti ter določa minimalne standarde zdravja in higiene za javne hiše in njihove delavke.
Ženske v Paradisu niso želele odgovarjati hordi reporterjev ob odprtju kluba. Moški pa so s prekrižanimi rokami odgovarjali plašno. "Dekleta so zelo ljubka," je dejal neki gost med živčnim hehetanjem. "V Španijo pridemo po seks," je nedvoumno povedal drugi.