V Slovenijo so evropske pešpoti že leta 1975 prinesli gozdarji. Danes povezujeta Slovenijo evropski pešpoti E6 in E7, ki merita skoraj 1.000 km. Zanje skrbi Komisija za evropske pešpoti (KEUPS), ki so jo ustanovile: Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Turistična zveza Slovenije. Predsednik KEUPS-a je Jože Prah iz Sevnice, predsednik odbora za poti pri vseevropski komisiji Evropske popotniške zveze (ERA) pa je Uroš Vidovič s Ptuja. Vse o evropskih pešpoteh si lahko preberete na spletni strani.

Prah je udeležencem evropohoda pojasnil glavno poslanstvo Komisije za evropske pešpoti - vključevanje Slovenije v evropske tokove s popotništvom po evropskih pešpoteh, uveljavljanje javnega in državnega interesa za evropske pešpoti v Sloveniji, širjenje ideje hoje v naravi v obliki popotništva in turizma, seznanjanje popotnikov z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično ponudbo, populariziranje gozdov Slovenije in njihov pomen za turizem, prispevanje k promociji popotništva in spodbujanju trženja v turizmu na podeželju, prispevanje k razvoju podeželja, populariziranje varovanja narave, okolja in lastnine v naravnem okolju, sodelovanje v medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in ljudi iz drugih držav zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu, uveljavljanje evropske pešpoti kot sestavine turizma.

Evropski pohodniki se mednarodno povezujejo in združujejo, sodelujejo pri popularizaciji evropskih pešpoti, spoznavajo lepote, spodbujajo varovanje naravne in kulturne dediščine Slovenije in drugih držav, spoznavajo popotnike po evropskih in drugih pešpoteh ter prispevajo k sožitju, sporazumevanju in miru v svetu. Človek se je nekdaj gibal iz potrebe po preživetju, danes pa si z gibanjem polni baterije, išče nove energije in moči ter se sprosti v naravi.

Prek Evrope poteka 12 evropskih pešpoti, ki povezujejo morja in kraje, hribe in doline, dežele in kraje. Skupno so dolge okoli 60.000 km, a se njihova dolžina spreminja, predvsem daljša:

1. E1 – od Severnega morja do Sredozemskega morja, Italija, 4.900 km,
2. E2 – od Severnega morja do Sredozemskega morja, Nica, Francija, 4.850 km,
3. E3 – od Atlantskega morja (Santiago de Compostela) do Črnega morja, 6.950 km
4. E4 – od Gibraltarja do Cipra, 10.450 km,
5. E5 – od Atlantskega morja (Bretanija) do Verone, Italija, 3.050 km,
6. E6 – od Baltskega morja (Finska) do Egejskega morja, Grčija, 5.200 km,
7. E7 – od Atlantskega morja (Portugalske) do Črnega morja, 4.330 km,
8. E8 – od Irskega morja do Bolgarije, 4.390 km
9. E9 – od Severnega morja do Baltskega morja, 5.000 km,
10. E10 – od Laponske do Italije, 2.880 km
11. E11 – od Nizozemske do Poljske, 2.070 km in
12. E12 – od Norveške do Finske, 910 km (ta pot je nova, ustanovljena oktobra 2010).

Evropske pešpoti povezujejo Evropo in ljudi na izviren, ljubezniv, prijeten in sploh koristen način. Si je mogoče lepše ogledati kraje kot peš?

Dve evropoti vodita prek Slovenije
Čez Slovenijo potekata dve evropski pešpoti. E6 se začne v Skandinaviji in se izteče v Sredozemlju, E7 pa poteka od Atlantika do Črnega morja. Slovenski del pešpoti E6 poteka od Radelj do Strunjana, imenuje se Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana po Milanu Ciglarju (1923–1977), pohodniku z najdaljnosežnejšim korakom doslej, gozdarju in uredniku Gozdarskega vestnika. Slovenski del E6 je bil uradno odprt 24. 5. 1975 na Mašunu v okviru Tedna gozdov in proslave stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem. Pot je dolga okoli 350 km in se jo da prehoditi v 14 dneh. Na poti je 39 nadzornih točk in žigov.

Slovenski del pešpoti E7 ali Naprudnikova pot od Soče do Mure pa gre od Robiča na Tolminskem do Hodoša in je imenovana po Zoranu Naprudniku (1924–2000), slavistu in začetniku evropohodništva v Sloveniji. Slovenski del E7 je bil odprt 12. 9. 1986 na Mačkovcu v počastitev svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarskoraziskovalnih organizacij. Pot je dolga 600 km in ima 42 nadzornih točk in žigov.

Obe evropskih pešpoti sta dolgi približno 1.000 km in se srečata sredi gozda v Selu pri Robu v občini Velike Lašče. To je edino križišče pešpoti na balkanskem prostoru.

Podaljšana trasa
Slovenski del evropske pešpoti E6 se je doslej končal v Strunjanu, v letošnjem letu pa se bo pot podaljšala do meje. Podaljšana trasa E6 se bo slovesno odprla avgusta. Od slovenske meje naprej bodo E6 markirali Hrvati, ki so pred kratkim pristopili v Evropsko popotniško zvezo ERA. Doslej je bila trasa te poti prekinjena prav v Strunjanu in se je dalo naprej do grškega dela E6 priti le z ladjo iz Kopra ali Trsta. Po kopnem se bo tako dalo priti peš po markiranih poteh od Baltiškega morja do Egejskega morja, dosedanja trasa 5.200 km pa se bo podaljšala verjetno na 9.000 km pešpoti.

Moto slovenskih evropohodnikov je: "Kdor hodi, je vedno pred časom. Kdor hodi po evropskih pešpoteh, je nekaj desetletij pred časom. Kdor hodi po slovenskem delu dveh evropskih pešpoti, je že četrt stoletja pred časom. In ta čas je vedno zdaj."

Vsako leto več pohodnikov
Vsako leto prehodi slovenski evropski pešpoti v celotni dolžini po nekaj deset pohodnikov, njihovo število narašča iz leta v leto. Zaradi posledic žleda je trenutno precej slovenskih poti še neprehodnih, predvsem v okolici Iške in Sviščakov, dobri 2/3 poti pa je spet odprtih.

Mnogo Slovencev hodi tudi po drugih evropskih pešpoteh in romarskih poteh, npr. v Santiago de Compostelo, po Via Alpini, Via Francigeni, najdejo pa se tudi junaki, ki so odpešačili npr. v Compostelo kar z domačega praga (iz Celja, iz Grosuplja, iz Logatca), pa Radeljčana, ki sta hodila peš od Baltika do Jadranskega morja … Zakonca Mateja in Aljoša Kramberger z Destrnika sta lani v enem kosu prehodila slovenski del evropske pešpoti E6 in svojo hojo posvetila vsem bolnikom, ki se bojujejo z rakom. Poleg E6 in E7 je v Sloveniji še nekaj daljših in večdnevnih poti, npr. Pot sv. Jakoba, Slomškova pot, Emina pot … Nekatere poti pa nastajajo tudi spontano in brez uradnega blagoslova. Odkar je Vlado Kreslin leta 2007 izdal pesem Z Goričkega v Piran, so številni pohodniki prehodili in prekolesarili Slovenijo diagonalno, po neoznačenih poteh od Hodoša do Pirana in si zraven prepevali Z Goričkega v Piran. Kar nekaj idej je, da bi se ta pot tudi uradno registrirala.

Pešpoti za povezovanje
Pohodništvo postaja ena največjih rekreativnih dejavnosti. Pešpoti združujejo in povezujejo ljudi dobrih misli. Evropohodnike tako združujejo narava, mir in ljubezen. Pohodništvo je gibanje samo s hojo, je premagovanje razdalj s premikanjem nog. Je poceni in si ga lahko privošči vsakdo. Človek se pri daljši hoji telesno in duhovno začuti, a le če na poti ne hiti, temveč si vzame čas zase. Vse več ljudi najde v hoji sprostitev in odmik od ponorelega tempa življenja.

Nekateri menijo, da je med popotništvom in romanjem velika razlika. Če hodiš, še ne pomeni, da si romar, pomeni samo, da rad hodiš. Da bi se lahko imenoval romar, moraš romati. A danes ljudje ne romajo več v prvobitnem smislu, temveč obiskujejo romarske poti, zato se razlikovanje med romanjem in pohodništvom manjša. Romanje naj bi imelo večji duhovni naboj od pohodništva.

Ljudje se na pot odpravljajo iz različnih nagibov. Nekateri si želijo izboljšati kakovost življenja, narediti obračun s preteklostjo, premisliti korake za naprej. Določenim je hoja zgolj športni užitek in preizkušanje zmogljivosti lastnega telesa. Spet druge vodi želja po spoznavanju nečesa novega, doživetju narave, srečanjih z drugimi ljudmi in tudi s samim sabo. Pot je srečanje. Nekdo je zapisal: "Pravkar sem srečal pomembnega človeka, namreč samega sebe."

Evropohodniki z območja celotne Evrope se vsakih pet let srečujejo na vseevropskem srečanju, imenovanem Eurorando. Leta 2001 je bilo srečanje evropohodnikov v Strassbourgu, leta 2006 v Čeških Budjejovicah in leta 2011 v Granadi v Španiji. Prireditve Evropohod 2011 ali Eurorando 2011 v Granadi se je udeležilo 3.000 pohodnikov iz vse Evrope, iz Slovenije pa 51.

Moto zadnjega srečanja evropohodnikov v osrčju Andaluzije je bil Pešpoti in voda. V Sloveniji so takrat organizirali različne dogodke in pohode v sklopu celoletnega projekta Evropohod 2011. Na pohodih so pohodniki simbolično zajemali vodo v posebne lesene posode. Voda in lesena posoda sta simbiozi Gozda in Vode, elementa, ki sta medsebojno življenjsko povezana. Pohodniki so zbirali vodo iz rek in ledenika, iz vodnih zajetij, iz izvirov, iz jezer in morja ter podzemnih voda. Vodo so nato zlili v eno posodo na Geossu, središču Slovenije, in slovensko vodo ponesli na pot proti Španiji ter jo skupaj z drugimi evropskimi pohodniki, ki so prav tako nosili svojo vodo prek celotne Evrope, simbolično zlili v Levji vodnjak v Alhambri v Granadi.

Jože Prah je takrat povedal: "Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Je pomlad življenja, hkrati pa je prometna pot in vir energije. Sreča vsakega sprehajalca, npr. v obliki jezera, reke, ledenika. Ljudje morajo z njo ravnati zavedno in jo zaščititi pred onesnaževanjem. Voda lahko zaradi podnebnih sprememb postane omejeno blago. Voda je ključnega pomena za življenje. Voda začne svojo pot v izvirih. Brez njih ni življenja, ni kulture, ni zdravja. Z geslom "Pohodi po E-poteh in k E-potem" nosimo evropski pohodniki s sabo idejo skozi celotno Evropo, vse do Andaluzije v Španiji."

Slovenija hodi je projekt in hkrati blagovna znamka, ki v Sloveniji promovira, spodbuja in trži pohodništvo in kolesarstvo. Projekt naj bi privabil tuje in domače pohodnike v času večdnevnih dogodkov v določenem kraju, kot npr. Festival alpskega cvetja, Festival pohodništva v Bohinju, Pohodniški festival v dolini Soče, Festival tematskih poti v Posavju … Udeleženci bodo vabljeni na različne pohodniške poti, poslušali bodo strokovna predavanja na temo pohodništva, spoznavali pohodno opremo ...

Sobotni pohod od Belvedera do Strunjana je tako uradni začetek praznovanja 40-letnice slovenskega dela evropske pešpoti E6. Osrednji prireditvi pa bosta avgusta na Mačkovcu in oktobra na Gozdarskem inštitutu. Ker E6 preči 26 občin, bodo organizatorji te poti skušali navezati stike z župani občin, prek katerih poteka E6 in ustanoviti fond za boljšo urejenost in vzdrževanje teh poti.

Evropske pešpoti so poti za odkrivanje krajev in lastne duše, pa tudi za odkrivanje prijateljstev in krepitev vezi med ljudmi. Evropske pešpoti povezujejo kraje in ljudi. Le stopajte po njih, telo in duša vam bosta hvaležna.

Besedilo: Staša Lepej Bašelj
Fotografije: Staša Lepej Bašelj, Vinko Šeško, Vesna Babič