V Bistri na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, na poti med Vrhniko in Borovnico, se nahaja Tehniški muzej Slovenije. Med letoma 1260 in 1782 je bila Bistra kartuzijanski samostan, eden od štirih na slovenskem ozemlju poleg Žič, Jurkloštra in Pleterij. Leta 1670 je samostansko poslopje prizadel močan potres, leta 1773 pa hud požar, v katerem je zgorela večina samostanskih poslopij, ki so jih nato na novo zazidali.
Leta 1782 je Jožef II. kartuzijo razpustil, na mestu, kjer se danes dvorišče odpira proti parku, pa je do leta 1808 stala samostanska cerkev, v osnovi zgrajena konec 13. stoletja.

Leta 1826 je samostan kupil trgovec in tovarnar Franc Galle, ki je Bistri dal podobo graščine in pokopališče med samostanskim poslopjem in ribnikom spremenil v park.
Leta 1945 je graščina postala "splošno ljudsko premoženje" in je bila kratek čas sedež državne gozdne uprave in nato Gozdarskega inštituta Slovenija, leta 1951 pa je bil ustanovljen Tehniški muzej Slovenije, ki so ga dve leti pozneje odprli za javnost.

Prikaz poskusov izumitelja Tesle
V muzeju so gozdarski, lesarski in ribiški oddelek, lovski muzej, tekstilni in tiskarski oddelek ter oddelka kmetijske mehanizacije in elektrooddelek, v katerem se odvijajo tudi prikazi poskusov izumitelja Nikole Tesle, ki so ob nedeljah ob 16.00 brezplačni.

Med najzanimivejšimi pa je prometni oddelek muzeja, v katerem se nahaja zbirka koles, motornih koles (veliko je Tomosovih) in avtomobilov, med katerimi so na ogled številni Titovi "luksuzni velikani", pa tudi model Renaultovih clia, "katrce", petke in legendarnih Zastavinih stoenke in fička. Tam si lahko ogledate tudi ljubljanski tramvaj in se poučite o zgodovini oskrbe motornih vozil z gorivi.

Alenka Klun
alenka.klun@rtvslo.si

Nekaj utrinkov iz muzejske zbirke si oglejte v spodnji fotogaleriji.