Filmsko nadaljevanje priljubljene TV-serije je postreglo s tako ignorantskimi, omejenimi in naravnost rasističnimi predstavami o arabskem svetu, da so si gledalci od sramu zatiskali oči, filmski kritiki so film raztrgali, arabski svet pa ga je, pričakovano, prepovedal.
A stereotipi so navadno utemeljeni na vsaj polresnici, in če lahko iz Seksa 2 izluščimo vsaj drobček realnosti, je to ta, da se morajo zahodnjakinje pri potovanju na Arabski polotok pripraviti na kulturni šok. Maureen Dowd, sicer jezična kolumnistka New York Timesa (rdečelasa Carrie, če že želite), se je za revijo Vanity Fair odpravila raziskat, kako je biti ženska turistka v Savdski Arabiji.
1. Pozabite na emancipacijo in feministične nazore. To je le država, kjer mnogi "provokativno oblečene" ženske krivijo za potrese, kjer prešuštnice žive zakopavajo in kjer ti je kot ženski dovoljeno v javnost samo v burki z le ozko odprtino za oči (napredek v zadnjih letih: burke so zdaj lahko okrašene s kristalčki ali ekstravagantno dizajnersko obrobo). Savdijka ne more niti vložiti obtožbe zoper moškega, ne da bi imela ob prijavi ob sebi mahrama ali moškega skrbnika. Razlikovanje med spoloma je ostro: že na letališču vas pričaka znak "čakalnica za ženske" in "molilnica za ženske".
Fitnesi, restavracije, skratka, vsi javni prostori, imajo strogo ločene sekcije za moške in ženske. Welness centri so le za moške. Če ima nakupovalni center žensko nadstropje, tam lahko pomerite oblačila – če je nadstropje mešano, potem morate kupiti brez pomerjanja. Za tiste, ki se pregrešijo (tu se ponovno spomnite newyorške četverice), je tu mutava ali verska policija.
2. Zanimivosti o Savdski Arabiji: čeprav se država prizadeva odpreti turizmu (prvi poskus je bil ustavljen 11. septembra 2001, ko je bilo na letalih 15 od 19 ugrabiteljev savdskega rodu, tako kot tudi bin Laden), tu le redki cenijo svojo zgodovino. Arheološki ostanki in veličastna bivališča preteklosti so zanje "stara šara". Velja le tisto, kar je novo, kar se sveti.
Nič čudnega, da je tu največja koncentracija kristalčkov Swarovski, ženske kot nore nakupujejo Diorjeve torbice in nakit Bulgari (pa čeprav le za doma), dizajnerske hiše in butične restavracije pa rastejo kot gobe po dežju.
Savdska Arabija je ena največjih romarskih destinacij sveta (večja kot Jeruzalem ali Vatikan), saj se v Meko in Medino vsako leto zgrne na milijone muslimanov. "Nevernikom" je vstop prepovedan, še zlasti po 11. septembru. A ta družba je tudi precej dvolična: medtem ko plemstvo leti na jug Francije, kjer pijejo, kockajo in spijo z ruskimi prostitutkami, reakcionarni kleriki doma delegitimizirajo ženske in demonizirajo zahodnjake. Večji del kraljevine ni imel elektrike do 50. let, suženjstvo pa so odpravili šele v 60. letih. Kinematografov nimajo.
Zmenki ne obstajajo – par deviških srečanj, predporočna pogodba, poročni sprejem samo za ženske in pregled krvavih rjuh. V Džedi obstaja celo restavracija, kjer se neporočena dekleta postavijo na ogled na 58-metrski pisti. A na ogled se ne postavijo potencialnim snubcem, temveč – njihovim materam.
3. Stroge omejitve za vstop: leta 2004 Savdska Arabija z željo, privabiti turiste, objavlja uradno turistično stran. A tu je cel kup omejitev: vizumov ne bodo izdali nikomur z izraelskim žigom v potnem listu, imetnikom izraelskih potnih listov, in če mogoče niso bili jasni, ne bodo jih izdali "Judom". Po odmevni pritožbi newyorškega kongresnika so te omejitve zrahljali. Še vedno pa velja: če prihaja ženska v državo sama, potrebuje soproga ali moškega sponzorja, ki jo bo pričakal na letališču. Avtomobila seveda tudi ne sme voziti, razen "v spremstvu soproga, moškega sorodnika ali šoferja". Odmislite torej solistično potovanje z nahrbtnikom ali celo najem avtomobila.
4. Alkohol je strogo prepovedan. Savdijci včasih celo zapečatijo omarice z alkoholom na zasebnih letalih v savdskem zračnem prostoru. V restavraciji ali hotelu vam bodo postregli brezalkoholno vino in šampanjec iz jabolčnega soka.
5. Vizume za zahodnjake so tako redke, da jih celo ameriški diplomati težko dobijo za svoje družinske člane. Oblasti se na smrt bojijo, da bi državo preplavile francoske šolarke v kratkih hlačah ali ameriški fantje z džointi. Tudi tabla na letališču ne pušča nobenega dvoma: Prekupčevalci z mamili bodo usmrčeni.
6. Princ Sultan bin Salman se zdi naravna izbira za turističnega carja – navsezadnje je bil le prvi musliman v vesolju. Leta 1985 je bil del mednarodne posadke na plovilu Discovery. Salman je imel težko nalogo prepričati preostalo plemstvo, da bi se Savdska Arabija odprla turizmu. Savdijci v nasprotju z Italijani ali Britanci svoje zgodovine ne cenijo.
Salman se je nad idejo zgodovinskega turizma navdušil na popotovanju po Toskani, a prepričevanje doma mu ni šlo zlahka od rok. Ko je hotel, da bi si savdski predstavniki ogledali Sieno za zgled, je dobil klic sredi noči: "Smo na Dunaju (Vienna, mednarodno, op.a.), kaj zdaj?" Princ Sultan zdaj izobražuje savdske domačine za vodnike, poslovodje agencij in upravniki hotelov.
7. V Meki nepremičninsko podjetje, ki je v lasti družine bin Ladna, gradi hotelski kompleks, ki naj bi zrasel v drugo največjo zgradbo na svetu. Na vrhu nameravajo postaviti uro, šestkrat večjo od londonskega Big Bena. Savdijci upajo, da bo "čas po Meki" po veljavi izpodrinil zdaj uveljavljeni "čas po Greenwichu".
Govori se tudi, da bi na poti med Meko in Džedo zgradili neke vrste islamski Disneyland – a z opicami in papigami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje