23. september 2000 je v slovenski športni zgodovini zapisan z zlatimi črkami, saj je Slovenija na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju osvojila prvi zlati olimpijski medalji v samostojni Sloveniji. Zlati olimpijci so postali Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu ter Rajmond Debevec v strelski disciplini trojni položaj.

Osnovni motiv kovancev je zato po njihovi zaslugi par vesel na eni strani in strelska tarča, kakršne se uporabljajo pri trojnem položaju, na drugi.

Prav prvi zlati olimpijski kolajni za Slovenijo sta bili na koncu ključni za izbor dneva slovenskega športa. "Počaščen sem, da so ti kovanci posvečeni prav slovenskemu športu, dejavnosti, kateri smo posvetili življenje. Ponosen sem, da sem del te zgodbe," je ob predaji kovancev trem olimpionikom v Muzeju Banke Slovenije v Ljubljani povedal Debevec.

"Vesel sem, da je šport vse pomembnejši dejavnik v naši družbi. Tudi zato, ker se v športu uveljavljajo strogi moralno-etični standardi in so za kršitev določene stroge sankcije. Upam, da se bo odrazilo tudi v družbi. Ne gre le za zdrav duh v zdravem telesu, ampak tudi za druge vrednote," ga je dopolnil Čop.

Špik je za predstavitev pripotoval neposredno iz Londona, kjer zdaj živi in dela: "Vesel sem, da smo športniki dobili svoj praznik. Ta je namenjen vsem - športnikom, navijačem in prostovoljcem, ki delajo v športu. Ta dan naj bo motivacija tudi za druge dni v športu."

Danes predstavljeni kovanci niso prvi, ki so posvečeni športu. Že leta 2010 so bili izdani v spomin na SP v poletih v Planici, leta 2011 v čast svetovnemu prvenstvu v veslanju in leto kasneje 100-letnici prve zlate olimpijske kolajne, ki jo je osvojil slovenski športnik - Leon Štukelj.