Knjigo z naslovom Jacqueline Kennedy: Zgodovinski pogovori o življenju z Johnom F. Kennedyjem ob 50. obletnici prvega leta predsednikovanja izdaja newyorška založba Hyperion Books, gre pa za zbirko intervjujev z nekdanjo prvo damo kmalu po atentatu na moža v Dallasu 22. novembra 1963. Pogovore so opravljali različni zgodovinarji ter Kennedyjev sodelavec oziroma "dvorni zgodovinar" Arthur Schlesinger.

Pogovori prinašajo nekatera znana dejstva, kot na primer to, da John Kennedy in njegov brat Robert, ki je bil na položaju pravosodnega ministra ZDA, nista marala podpredsednika Lyndona Johnsona. Veljalo je seveda tudi nasprotno. John Kennedy je vodjo senatne večine iz Teksasa Johnsona izbral za podpredsedniškega kandidata leta 1960, ker je moral, saj brez njega ne bi nikoli osvojil glasov demokratov na jugu.

Odnos med njima ni bil nikoli sproščen in brata Kennedy sta Johnsona redno izključevala iz kroga, v katerem so se sprejemale odločitve. Jacqueline v knjigi pravi, da sta bila oba zaskrbljena, kaj se bo zgodilo z državo, če bo Johnson predsednik in sta razmišljala, kako bi mu preprečila, da bi leta 1968 zmagal na volitvah.

Johnson je "zmagal" po atentatu in postal eden največjih predsednikov v ameriški zgodovini po zakonodajnih dosežkih. Kongres je prepričal v potrditev sistema zdravstvenega zavarovanja za upokojence in revne ter konec rasne segregacije na jugu. Politično pa ga je pokončala vojna v Vietnamu. Kennedy je tamkajšnjo vojno vodil skrivno s "svetovalci", Johnson pa jo je razširil z napotitvijo kopenskih enot. Leta 1968 se zaradi Vietnama ni odločil za ponovno kandidaturo. Johnson je tako kot pozneje republikanec Richard Nixon za vietnamsko godljo krivil Kennedyje, ki so začeli ameriško posredovanje. Jacqueline razkriva, da njen mož ni verjel v zmago v Vietnamu, zato je prebrisano tja za veleposlanika ZDA poslal republikanca Henryja Cabota Lodgea, ki je bil njegov nasprotnik leta 1952 na volitvah za senatorja iz Massachusettsa.

Jacqueline je imela zelo slabo mnenje o drugi ikoni ameriške družbe, to je temnopoltem borcu za državljanske pravice Martinu Luthru Kingu mlajšem. Vendar šele potem, ko ji je direktor zvezne policije FBI J. Edgar Hoover zavrtel skrivne posnetke prisluškovanj. Najprej o Kingovem varanju svoje žene in nato njegovem norčevanju iz pogreba Johna Kennedyja.
Medtem ko se je zgražala nad hinavščino Kinga, pa je Jacqueline prestajala lastno nočno moro zaradi moža, ki je redno skakal čez plot, vendar o tem v knjigi ni omembe. Omenja se med drugim njeno norčevanje iz tašče Rose Kennedy, ki je nenehno preverjala, ali je kdo katoličan ali ne. Jacqueline se v knjigi sprašuje, kaj je narobe s temi Irci, da imajo tak občutek preganjanosti. Norčevala se je tudi iz Johnsonove žene Lady Bird, da je poslušna kot kužek.