Z ustanovitvijo zveze, ki bo nosilec pričakovane Unescove zaščite kurentovega obredja kot nesnovne kulturne dediščine, so uresničili dolgoletna prizadevanja.

Kot je povedal predsednik novoustanovljene zveze Vlado Hvalec, sicer tudi nekdanji princ karnevala in predsednik Etnografskega društva Korantov duh, so o tej potezi razmišljali že 18 let, konkretizirali pa so jo junija letos. Pri tem jih je po Hvalčevih besedah nedvomno spodbudil tudi načrt za vpis na Unescov seznam.

"Zvezo je ustanovilo 12 društev, ki s ponosom ohranjajo našo neizmerno kulturno dediščino kurenta kot lika, v njej pa je trenutno včlanjenih 14 društev oziroma več kot 500 posameznih članov. Prepričan sem, da se bo številka do konca leta vsaj podvojila," je dejal prvi mož podravske "kurentske" zveze.

Namen zveze je po njegovih besedah predvsem opora društvom, ki bodo od zdaj svoje ideje lahko uresničevala ob medsebojnem sodelovanju. S tem bodo lažje ohranjali tradicijo, odprte pa so jim tudi veliko večje možnosti za uresničevanje svojih idej in večjih projektov, je še prepričan Hvalec, ki je k sodelovanju povabil vsa druga društva, ki so doslej morda imela pomisleke.

Cilj: Unesco
Zveza bo med drugim zapovedovala pravo pot, pravilno vedenje in spoštovanje kurentovih obredov in oprave, hkrati pa tudi določala časovni in teritorialni okvir njihovih dejavnosti. Za delovanje organizacije bo po Hvalčevih zagotovilih potrebno pokrivanje zgolj minimalnih administrativnih stroškov.

Po besedah vodje kurentovanja in podpredsednika Evropske zveze karnevalskih mest (FECC) Branka Brumna je vizija največje prireditve v najstarejšem slovenskem mestu, da postane priznana kot osrednji evropski etnološki festival oziroma karneval.

"Eden izmed ključnih strateških ciljev, ki že nekaj let narekuje programski fokus in organizacijske odločitve, naj bi bil realiziran prihodnje leto z zagotovitvijo Unescovega varovanja nesnovne kulturne dediščine na primeru lika kurenta, pustnih šeg in ritualov, saj želimo dvigniti zavedanje o njej na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter s tem utrditi spoštovanje tovrstne dediščine," je pojasnil Brumen.

Umestitev kurenta na Unescov seznam, kjer so že madžarski Buši iz Mohača in hrvaški Halabunski zvončarji, podpira tudi FECC. Še predtem pa želijo na Ptuju letos doseči razglasitev kurentovih obredov za "živo mojstrovino državnega pomena", ki ga mora z odlokom sprejeti slovenska vlada.