Včasih naše srce ne posluša razuma. Včasih se zaljubimo, čeprav se ne bi smeli, čeprav smo se dogovorili, da bo šlo samo za seks. Foto: EPA
Včasih naše srce ne posluša razuma. Včasih se zaljubimo, čeprav se ne bi smeli, čeprav smo se dogovorili, da bo šlo samo za seks. Foto: EPA
Lliterarni natečaj Erotična zgodba - logotip
MMC išče 69 najboljših erotičnih zgodb! Foto: MMC RTV SLO

Erotična zgodba uporabnika kostin mozeg z naslovom Diagnoza nam polaga na srce, da je čustva včasih zelo težko nadzorovati, in da lahko tudi do svojega ljubimca oziroma ljubimke čutimo precej več, kot si priznamo. Uporabnik bin pa se je odločil, da bo svoje misli izlil v verzih in nastal je blog z naslovom Nocoj.

Tudi vi se lahko odločite za poljubno obliko zapisa, s katerim bi želeli sodelovati v našem natečaju, prednost pri ocenjevanju žirije pa bodo imeli tisti blogi, ki bodo svoje misli o erotiki, ljubezni in strasti, navezali na uporabo sodobnih tehnologij in multimedije.

Podrobnosti MMC-jevega razpisa za 69 najboljših erotičnih zgodb si lahko ogledate tukaj!

Erotično zgodbo je treba vnesti na blog, v tem blogu pa obvezno nastaviti RTV-kategorijo "Erotična zgodba", s tem pa bo vaš izdelek samodejno uvrščen v natečaj. Pozor: če erotična zgodba ne bo uvrščena v kategorijo "Erotična zgodba", je žirija ne bo upoštevala pri izbiri 69 najboljših! Dolžina literarnega dela je omejena na 10.000 znakov, upoštevali bomo le dela, ki bodo napisana v slovenščini, vsak prijavitelj pa lahko sodeluje večkrat.

Avtorji smejo sodelovati samo z literarnimi deli, katerih avtorji so oz. imajo avtorske pravice za objavo, avtor pa s tem, ko je objavil literarno delo na blogu, dovoljuje njegovo objavo na spletnih straneh RTV Slovenija in omogoča ogled drugim uporabnikom. V nagradnem natečaju sodelujejo vsi blogi, ki bodo na Mojem spletu objavljeni do vključno 15. 1. 2013 in bodo vsebovali RTV-kategorijo "Erotična zgodba".


uporabnik kostin mozeg, blog: Diagnoza

Zbolel sem.
Če bi bil pes, bi me dali uspavati.
Vročičen sem in blodnjav. Ne spim, premetavam se, težko se zberem, tudi tek mi peša, sem nervozen in razdražljiv.
Smehljam se, požvižgavam si poskočnice in se požvižgam na ves svet. Imam privide in prisluhe.
Vidim njeno golo telo, ki leži ob meni, njeno bohotno rit, hrbet, nožne prste, ko ležeča na hrbtu, nogo pokrčeno v kolenu ziblje po zraku, glava pa ji počiva na moji rami, medtem ko mi šari s kazalcem po dlakah na prsih.
Slišim njen glas, kako mi pravi:«Kako sem lahko tako fakin mokra!?«
Po glavi mi odzvanja njeno vzdihovanje, ko zakopan v njeno mednožje z jezikom srkam iz vrelca opojnosti, ki me opijanja do te mere, da ji kot popoln tepec rečem:«Uščipni me!«
Slastna je.
Nasmehne se mi in me res uščipne. Obema ne gre v glavo, da to res počneva.
Saj se komajda poznava.
Vidim njene prsi in nabrekle bradavičke. Njena odprta usta, ko prvič prodrem vanjo. Njene priprte oči in jezik, ki se počasi premakne preko zgornje ustnice. Prisesam se na njih in poiščem njen jezik, ta pa se suče okrog mojega. Počasi in nežno sprva, potem pa vedno hitreje in bolj divje.
Spomnim se slehernega giba, vsaj mislim da se ga. Ne vem, meša se mi ...
»Pokliči me, prasica!«
Pogledujem na telefon, ga besno zabrišem ob pernico in se uležem.
Znova se mi prikrade pred oči.
Z roko naslonjena na moj trebuh, v roki ožema otepača, si ga ponese do ust, da bi ji naslednji trenutek zdrknil v njena topla usta.
O, fuck, kako ga dobro fafa! Grobo, a ljubeče.
Še preklete pričute imam!
Čutim kako se oprime mojih ram, kako mi z nohti reže v kožo.
Čutim njen jezik, kako se zavrti okrog glavice, jo oblizne okrog in okrog ter prek in z usti ponovno hlastne po njem.
Zavidam lastnemu tiču, da se ga dotikajo njene ustnice.
Ustvarjene so za poljubljanje. Hočem njene poljube!
Želim si njenih ustnic, njenega jezika.
Odkar sem jo videl, sem jo hotel nasaditi od zadaj. Ko sem jo tedaj prvič uzrl golo sem vedel, da jo zagotovo bom.
Obrnil sem jo na trebuh, dvignila je tisto svojo Rit, jaz pa sem ga vtaknil v njeno pičko.
Nisem zdržal niti dve minuti!
Moral sem jo poljubljati! Moral!
Vsaj toliko kot sem užival v prijetni utesnjenosti njene muce, jedrosti njenih jošk in čvrstosti njenih ritnic, sem užival v njenih poljubih.
Podoživljal sem najin večer podolgem in počez. Kako za vraga je možno, da sva se tako blazno ujela?
Da sem se tako zelo sprostil? Da je bila ona tako zelo sproščena? Da je bila tako odzivna? Da ni bilo čutiti ne nelagodnosti, ne nervoznosti?
Usekala bi me okrog ušes, če bi bila kje blizu.
»Nehaj že s temi vprašanji! Fuck ...«
A njen stavek:« It's so not awkward, it's awkward, » mi kar ne gre iz glave.
Čeprav je šlo, vsaj zatrjuje tako, za one gig only, me še vedno prebada občutek povezanosti in nečesa več kot le jebenega fuka. Zgolj kurčevega kavsa.
Kdo se po neki avanturici objema in ljubeče poljublja z ljubimcem ali ljubimko? Midva sva se.
Kdo fukača počaka, da bi njim skupaj večerjala? Ona me je.
Kdo o svoji ljubimki razmišlja, ji piše zgodbe in pesmi ter jo pogreša? Jaz bedak jo.
Kot kaže sem se zatrapal vanjo kot kak najstnik.
Mar bi se sredi noči spokal, preden sva pričela secirati občutke, se božati po licih in predno sva objeta zaspala. Predno me je med mojim rahlim spancem, objela in od zadaj poljubila na ramo.
Predno mi je zlezla v srce.

--------------------------------------------------------------

uporabnik bin, blog: Nocoj

Nocoj kot vsak večer prirezal bom pero,
skrbnó ga bom pomočil v črnilo,
nov list bom vzel, za novo sporočilo,
poslano vem na tvoj naslov ne bo.
.
Ne zmorem več, ne vidi več oko,
vroče je čelo mizo dotaknílo,
srce je znova krvi popustilo
duh je voljan, a šibko je telo.
.
Prihajaš z mrakom, kot na krilih nežno,
prikradeš se mi v sanje kot prikazen,
kot da je v tebi vse, prav vse le bežno,
.
ob prvem pišu spet bom sam in prazen,
v dlani naslanjal glavo bom betežno,
vedoč, za svoje grehe nosim kazen!
~
Groba je kuta, hladni so zidovi,
svetišče najino je razvalina,
razrušen strop, nad njim neba praznina,
mar to od naju terjajo bogovi?
.
Prihajaš … V meni bijejo zvonovi.
Izginja v prsih žgoča bolečina,
vse slike tvoje vlečem iz spomina,
na pogorišču sanj kalijo upi novi.
.
Odpiram vrata, spet prihajaš vame.
»Jaz sem«, mi praviš, kot da te ne poznam,
vseh teh strasti, iskanja in omame.
.
V globoki želji, da se ti predam,
naslonim nežno glavo ti na rame,
zdaj skupaj sva, nič več vsak zase, sam.