Želvji napad na mladiča čigre. Foto: Youtube
Želvji napad na mladiča čigre. Foto: Youtube

Video, posnet na otoku Fregate, prikazuje samico orjaške želve, kako počasi zalezuje mladiča čigre, večkrat neuspešno šavsne po njem, nazadnje pa mu le zada smrtonosni udarec, ko njena čeljust zaobjame glavo nemočne živali.

Za orjaške želve se je do zdaj sklepalo, da so striktne rastlinojedke. Foto: EPA
Za orjaške želve se je do zdaj sklepalo, da so striktne rastlinojedke. Foto: EPA

Otok Fregate je v zasebni lasti, usmerjen je v ekoturizem, na njem pa živi okoli 3.000 želv velikank. In čeprav so že opazili tamkajšnje želve med napadi na druge živali, med občasnim kljuvanjem po mrhovini in uživanju polžjih lupin, pa še nobena vrsta želv ni aktivno zalezovala plena v divjini.

Velika sejšelska želva sodi v družino Aldabrachelys gigantea, za katero so do zdaj menili, da je striktno rastlinojeda, navaja revija Current Biology. "To je popolnoma nepričakovano vedenje, česa takega do zdaj pri divjih želvah še nismo videli," je povedal raziskovalec z univerze v Cambridgeu dr. Justin Gerlach.

Nov evolucijski moment ali zgolj vračanje nazaj k naravi?

Na Sejšelih živi ena večjih populacij velikih želv. Foto: AP
Na Sejšelih živi ena večjih populacij velikih želv. Foto: AP

Raziskovalci ta novi lovski nagon želve pripisujejo kombinaciji kolonije čigre in lokalne populacije želv na Fregatu. Obsežno ponovno vzpostavljanje naravnega okolja na otoku je omogočilo nove kolonije morskih ptic, med njimi tudi kolonija 265.000 čiger, zaradi katerih so tla polna rib, ki jih izpuščajo iz kljunov, in mladičev, ki padajo iz gnezd.

V večini primerov je potencialni plen prehiter ali preveč okreten, da bi ga želve lahko ujele. A iz posnetka s Sejšelov znanstveniki sklepajo, da so želve tu že vajene takih interakcij s ptičjimi mladiči.

Na Sejšelih in na Galápagosu so orjaške želve največji rastlinojedi otočja in požrejo do 11 odstotkov rastja.

“Ta aktualna kombinacija gnezdečih čiger na drevesih in populacije velikih želv na Fregatu ni običajna. A iz opazovanj smo prišli do zaključkov, da se, ko se ekosistemi obnovijo, lahko pojavijo popolnoma nepričakovane interakcije med različnimi vrstami ‒ stvari, ki so se v preteklosti verjetno pogosteje pojavljale, a jih mi še nismo videli," je povedal Gerlach.

Gerlach tudi meni, da bi bil posnetek lahko dokaz, da želvja populacija na otoku razvija nov tip vedenja, ki bi lahko imel evolucijske posledice, a dodal, da je popolnoma mogoče tudi, da so bile take interakcije stoletja čisto običajne, samo ljudje jim nismo bili priča.