Pod Solkanskim mostom so dopoldne potapljači Društva za podvodne dejavnosti iz Soče potegnili dele ograje, ki je pred dobrimi stotimi leti padla v reko, ko je bil most leta 1916 porušen.

Da je ograja delo znamenitega secesijskega arhitekta Otta Wagnerja, se dolgo ni vedelo. Bila naj bi celo edino njegovo delo v Sloveniji.

Most z največjim kamnitim lokom na svetu sicer še vedno ohranja prvotno Wagnerjevo ograjo na njegovih skrajnih delih, a ta ni tako impozantna, kot je bila tista, ki je zgrmela v Sočo.

"Zgodbo lahko zaključimo"

"To daje Solkanskemu mostu samo dodatno vrednost. Vsi vemo, da je to velika tehnična znamenitost, da pa je imela tudi tako umetniško vrednost, to pa je novo. Menim, da celotno zgodbo o Solkanskem mostu lahko zaokrožimo prav z zgodbo o tej ograji, katere ostanki so danes prišli z dna Soče," je dejal raziskovalec mostov in avtor knjige o Solkanskem mostu Gorazd Humar.