Prizor iz dokumentarnega filma. Foto: YouTube
Prizor iz dokumentarnega filma. Foto: YouTube
Primer navešanja čevljev na drevo. Foto: Wikipedia
Politična konotacija? Foto: EPA

Avtor in režiser Matthew Bate je, da bi se dokopal do odgovora, pred leti vse zainteresirane ljudi pozval, naj mu pošljejo fotografije, videoposnetke in zgodbe, ki jih imajo o tem mednarodnem fenomenu, znanem kot "shoefiti" (grafiti iz čevljev, op. a.).

Na z napeljav viseče čevlje ste prav gotovo naleteli že vsi. Ljudje zavežejo čevlje za vezalke in jih obesijo na napeljave, včasih tudi lesene tramove in drevesa.
Sprva naj bi se to začelo v ZDA, kjer je kmalu dobilo mitski status, a je fenomen danes znan po vsem svetu - navsezadnje imamo viseče čevlje tudi v Ljubljani. A kljub temu se zdi, da nihče prav dobro ne ve, kakšen je pravzaprav pomen vsega tega.

Označevanje prodaje mamil
Nekateri pravijo, da se je vse skupaj začelo z dobrim starim ustrahovanjem šibkejših, drugi, da viseči čevlji označujejo, da boste tam našli crack kokain. Spet tretji, da gre pravzaprav za znamenje, da se tam prodaja heroin - ker ko boste enkrat vzeli heroin, ne boste mogli "nikdar oditi".

Bate je v svojem filmu zbral različne zgodbe z vsega sveta. Te variirajo od tistih s kriminalnim podtonom (športni copati na napeljavi kot označevalec mest prodaje mamil in mafijskih obračunov) do tistih bolj romantičnih (športni copati kot izguba nedolžnosti, prihajajoča poroka) in simbolnih (konec šolskega leta). Čevlje razobešajo tudi vojaki ob vojašnicah, kjer so nastanjeni.
Kolaž
Pri raziskovanju za ta dokumentarec se je avtor močno opiral na splet, kjer je našel ogromno podatkov o nenavadnih izvorih "shoefitov". Tako je nazadnje posnel celoten film, ne da bi bil sploh fizično navzoč na krajih, o katerih je posnel svojo pripoved. Film je tako zasnovan kot kolaž posnetkov z YouTuba, blogov, fotografij in zgodb, podanih prek Skypa.

Tako se skozi film poleg iskanja pomena razvešenih športnih copat počasi razkriva tudi bogata kultura te obutve. Film je med drugim prejel nagrado za najboljši kratki dokumentarni film na filmskem festivalu v Melbournu.