Številna mesta bijejo bitko z nepobiralci pasjih iztrebkov z javnih površin. Foto: Reuters
Številna mesta bijejo bitko z nepobiralci pasjih iztrebkov z javnih površin. Foto: Reuters

Težave bodo z vzpostavitvijo baze DNK vseh čipiranih psov v Zagrebu, potem pa bodo analizirali iztrebke z javnih mestnih površin in kazni pošiljali na naslove lastnikov psov.

V Zagrebu je približno 50.000 čipiranih psov, Bandić pa ocenjuje, da polovica njihovih lastnikov ne pospravlja iztrebkov, ki jih njihovi hišni ljubljenčki pustijo za seboj med sprehodom.

Zato bodo v prihodnjih dveh letih vzeli DNK iz sline vseh psov, ki jih bodo čipirali, kot tudi od že čipiranih psov pri rednih letnih cepljenjih proti steklini. Potem bodo komunalni delavci vzorce iztrebkov z ulic pošiljali v laboratorij, neodgovorni lastniki pa bodo plačali kazni, ki bodo lahko znašale tudi do 4.000 kun (525 evrov). V denarno kazen bodo zaračunali tudi stroške analize iztrebkov, ki so ocenjeni na približno 600 kun (80 evrov).

V zagrebški mestni upravi izpostavljajo, da so začeli izvajati projekt, pri katerem se zgledujejo po Tel Avivu, v katerem lastnike, ki pobirajo iztrebke za svojimi psi, tudi nagrajujejo s popusti v trgovinah za živali.

Omenjajo, da imajo podobne ukrepe tudi številna druga mesta, ki jim je uspelo zmanjšati težavo onesnaženja s pasjimi iztrebki za do 70 odstotkov.

Hrvaški poznavalci problematike opozarjajo, da v Zagrebu ne bo preprosto uvesti tovrstnih izkušenj, ker obstaja veliko lastnikov, ki svojih psov niti ne čipirajo niti ne cepijo ali pa jih spuščajo, da se sprehajajo same, kar pomeni, da ne pobirajo iztrebkov.

V hrvaškem društvu za zaščito živali idejo podpirajo, ker menijo, da bodo po njeni izvedbi lahko odprli več javnih mestnih prostorov za pse.