"Res sva tako stara in najini telesi propadata in mislim, da ti bom kmalu sledil," je Cohen zapisal v pismu prav tako 81-letni Ihlenovi, ki je tudi po razpadu zveze ohranjala prav posebno mesto v njegovem srcu.

Ihlenova je bila stara 23 let, mlada upornica, ko je s svojim takratnim fantom, pisateljem Axlom Jensnom, pobegnila iz rodnega Osla na grški otok Hidra, kjer so se v 50. in 60. letih zbirali številni umetniki in glasbeniki.

Po nekaj letih na otoku je Jensen Marianne in nekaj mesecev starega sina zapustil zaradi druge ženske, ona pa je povsem po naključju v vaški trgovinici, ko je jokala prodajalki, spoznala mladega Cohena, ki jo je povabil, da se mu pridruži na kozarcu vina.

Cohen se je nemudoma zaljubil v svetlolaso Skandinavko, ki jo je označil za najlepšo žensko, kar jo je kdaj spoznal, in jo celo odpeljal z avtomobilom iz Aten nazaj domov v Oslo. Ni trajalo dolgo, da je Marianne iz Montreala dobila pismo s povabilom: "Imam hišo. Vse, kar potrebujem, je moja ženska in njen sin. Z ljubeznijo, Leonard."

"Vedno sem te ljubil zaradi tvoje lepote in modrosti ..."
Marianne je povabilo sprejela in večji del 60. let živela s Cohenom razpeta med Kanado, New Yorkom in Hidro, on pa je njej posvetil svojo zbirko pesmi Flowers to Hitler in o njej napisal dve izmed svojih najlepših in najbolj znanih pesmi, So Long, Marianne in Bird on a Wire, izdanih na albumu Songs of Leonard Cohen iz leta 1967.

Še dolgo po tem, ko se je romanca izpela, se je Cohen spominjal svoje muze in jo v intervjujih označeval za svojo največjo ljubezen.

Da umira, je Cohenu razkril Mariannin tesni prijatelj, avtor dokumentarnih filmov Jan Christian Mollestad, ki je v odgovor prejel glasbenikovo pismo, da ga prebere Ihlenovi. "No, Marianne, prišel je čas, ko sva res tako stara, da najini telesi propadata, in mislim, da ti bom kmalu sledil," se je začenjalo zadnje, srce parajoče pismo Cohena svoji nekdanji ljubici.

"Vedi, da sem tako blizu za teboj, da če stegneš roko, mislim, da lahko dosežeš mojo. In veš, da sem te vedno ljubil zaradi tvoje lepote in tvoje modrosti, a o tem ne bi kaj več razlagal, ker to vse veš. Ampak vedi, da bi ti samo rad zaželel lepo potovanje. Zbogom, stara prijateljica. Brezmejna ljubezen, se vidiva na poti ... "

K večnemu počitku ob "ptici na žici"
Kot je Cohenu zatrdil Mollestad, se je Ihlenova pisma močno razveselila. "Tvoje pismo je prispelo, ko je še lahko govorila in se smejala. Ko smo ji ga prebrali, se je smehljala, kot se lahko le Marianne. Ko sem prebral tisti del o stegovanju roke, je stegnila svojo roko. Bila je močno pomirjena, da si vedel za njeno stanje. In tvoj blagoslov za potovanje ji je dal dodatno moč," je zapisal filmar.

Le dva dni pozneje je Ihlenova izgubila zavest in za večno zaspala. "V njenih zadnjih trenutkih sem ji brundal A Bird on a Wire, ker ji je bila od vseh pesmi najbližja prav ta. In potem sem jo poljubil na čelo in odšel iz sobe, rekoč, zbogom, Marianne (ang. So Long, Marianne, op. a.)," je slavnemu glasbeniku še sporočil Mollestad.

Ihlenova je bila pokopana v petek v Oslu.