Amanda Seyfried v vlogi Linde Lovelace. Foto: Reuters
Amanda Seyfried v vlogi Linde Lovelace. Foto: Reuters
Plakat za film Globoko grlo. Foto: Wikipedia
Linda Lovelace je pozneje postala aktivistka proti pornografiji.
Lovelace gledalcu ne ponudi konkretnega odgovora na to, kdo je Linda Lovelace zares bila. Foto: IMDB
Globoko grlo danes velja za klasiko.

"S (soigralcem) Petrom Sarsgaardom sva izkusila res intenzivne stvari. Mislim, da je bilo obema ob koncu snemanja težko, saj sva se za svoji vlogi spustila v temačne kotičke. (Peter) je igral moža, ki je nenehno pretepal svojo ženo. In jaz sem igrala žensko, ki je bila posiljena in zlorabljena, psihično in fizično. Nenehno sem se slačila. To me ni motilo. Njo je," je na pravkar končanem festivalu Sundance ob premieri filma povedala 27-letna Seyfriedova.

Ime Linde Lovelace je neločljivo povezano s filmom Globoko grlo, ki velja za enega izmed največjih mejnikov v svetu pornografije.

A Linda (pravo ime Linda Susan Boreman) je bila za to liberalno in seksapilno fasado skrajno nesrečna ženska, potisnjena proti svoji volji v svet filmov za odrasle.

Rojena je bila leta 1949 v New Yorku strogi materi in vedno odsotnemu očetu policistu, šolana pa na katoliški šoli, kjer je dobila vzdevek "Miss Holy Holy" ("Gospodična čednostna") zaradi svojega zadržanega odnosa do nasprotnega spola.

A vse se je spremenilo, ko se je kmalu po srednji šoli poročila z 12 let starejšim pornografom Chuckom Traynorjem. Boremanova je v svoji avtobiografiji pozneje zapisala, da je bil Traynor nasilen in posesiven ter jo je prisilil, da se preseli s Floride nazaj v New York, kjer je postal njen menedžer in zvodnik. Traynor naj bi jo po njenih besedah posiljeval, ji grozil s pištolo ter jo silil v prostitucijo in v snemanje pornografije. Leta 1971 je že snemala filme za odrasle pod umetniškim imenom Linda Lovelace - šlo je za kratke, neme filme, posnete na 8-milimetrski trak za t. i. "peep shows", njen prvenec pa je bil zoofilski pornofilm z naslovom Dog Fucker (tudi Dogarama).

Vmes je bila udeležena še v hudi prometni nesreči, zaradi katere je dobila transfuzijo krvi, prek katere se je okužila s hepatitisom. Bolezen in zdravstvene težave so jo spremljale vse do njene prezgodnje smrti.

Globoko grlo
Pornofilm, s katerim se je Linda proslavila, je bil brez dvoma Globoko grlo (Deep Throat, 1972) Gerarda Damiana. V njem je izvedla spolni akt iz naslova in čez noč postala eno najbolj znanih imen v Ameriki in onkraj meja. V 12 dneh posnet 63-minutni film je doživel presenetljiv uspeh tudi med gledalci, ki navadno niso zahajali v zanikrne kinematografe na slabem glasu, da bi si ogledali porniče. Film so si tako v prvem mesecu predvajanja ogledali tudi Warren Beatty, Frank Sinatra, Truman Capote in Bob Woodward, ki je pozneje z "Globokim grlom" poimenoval svoj vir informacij v aferi Watergate.

Celo recenzijo v New York Timesu si je prislužil film, pred leti pa se je uvrstil na seznam najboljših filmskih klasik. Globoko grlo je sprožilo pornorevolucijo, spolno revolucijo pa močno pospešilo. Do svoje 25. obletnice je film, ki so ga vrteli še leta pozneje z izjemnim uspehom, v blagajne prinesel vrtoglavih 250 milijonov dolarjev.

Linda je za film prejela 1.250 dolarjev, a je pozneje trdila, da ji je ves honorar vzel Traynor.

Dve leti pozneje je sledilo nadaljevanje, Globoko grlo II, ki ga je filmski kritik v reviji Variety takrat označil kot "najbolj cenen izkoriščevalski film, depresiven poskus ožeti naivne gledalce".

Linda je nato pozirala za revije Playboy, Bachelor in Esquire, zapustila Traynorja zaradi drugega moškega, se preizkušala v "resnejših" filmih - neuspešno -, se vdajala mamilom in izdala dve avtobiografiji, v katerih je zagovarjala pornografijo.

Odkritje Boga
A leta 1976 se je poročila z elektroinštalaterjem Larryjem Marchianom in "odkrila Boga", kot je sama dejala, in ta ji je "spremenil življenje". Zavrnila je vse gole prizore v erotičnem filmu Laure, vlogo v katerem je že sprejela, in nasprotovala celo kipu Venere na snemanju zaradi njenih golih prsi. Nazadnje je njeno vlogo odigrala francoska igralka Annie Belle.
Linda se je nenadoma postavila na čelo protipornografskega in feminističnega gibanja, v svojih naslednjih avtobiografijah, zlasti v Ordealu (1980), pa je trdila, da je bila v ta svet prisiljena vstopiti. Ženske, ki jih vidimo v pornofilmih, niso take, kot se zdijo, ampak so žive lutke, ki se iz obupa pretvarjajo, da so erotične pohotnice, je trdila Linda. Traynor sam je njene obtožbe zavrnil, češ da jo je samo enkrat udaril, pa še to v sklopu spolne igrice, prav tako so o navedbah podvomili njeni soigralci, medtem ko so nekateri psihiatri iz Lindinega pisanja razbrali razcepljeno osebnost.

Linda je imela z Marchianom dva otroka in se je preselila na koloradsko podeželje, kjer je živela do svoje smrti v prometni nesreči aprila 2002. Stara je bila 53 let. 10 let po njeni smrti so posneli dva filma o njej - prvi, zgoraj omenjeni Lovelace, so premierno prikazali prejšnji teden na Sundanceu, drugi, Inferno: A Linda Lovelace Story (Pekel: Zgodba o Lindi Lovelace), v katerem pornozvezdo upodablja švedska igralka Malin Akerman, pa je v produkcijski fazi.