Roberts vse do prvega srečanja s Houstonovo ni slišal, kako poje. Še več: sploh ni vedel, kdo je ona. "Zdaj se to zdi nenavadno," je pripomnil v pogovoru za britanski Guardian. Pisalo se je leto 1988 in Houstonova je bila ena izmed najbolj znanih popzvezdnic na svetu. Toda Roberts ni bil del njenega sveta. Več let je bil policist. Delo na terenu je zamenjal za službo v znamenitem Scotland Yardu, nato je ponujal svoje storitve na področju varovanja.

Redno je sodeloval z ameriškim veleposlaništvom v Londonu in prav oni so ga prosili, naj varuje Houstonovo, ko je obiskala prestolnico Velike Britanije. Pevka je takrat ravno predstavljala svoj drugi album Whitney – stara zgolj 23 let. Toda Roberts ni vedel, ali si sploh želi to službo, ker ni imel najboljšega mnenja o glasbenih zvezdah. Vseeno je privolil, da se srečata, in ta odločitev je spremenila tako njegovo kot njeno življenje.

"Name je naredila velik vtis," se je spominjal. Stereotipe, ki sem jih imel o industriji, je tisto prefinjeno mlado dekle popolnoma razblinilo. Houstonova je bila topla, naravna in zabavna. Govorila je pomirljivo. In prepričala ga je s svojo inteligenco in otroško nedolžnostjo. "Lahko bi bila moja hčerka. Ko je bila stran od žarometov, je bila popolnoma običajen otrok," se je spominjal Roberts.

Po prvem srečanju je šel v trgovino in kupil oba njena albuma. Ko je poslušal njen glas, si je rekel: "Ta ženska zna peti." In na koncu je sprejel službo. Naslednjih sedem let je bil njen telesni stražar. Z njo je šel na turnejo, jo varoval pred fotografi in oboževalci ter stal pred njenimi hotelskimi sobami ponoči.

Prav tako pa je v prvi vrsti spremljal njen propad, ki je bil posledica vedno večjega zatekanja k alkoholu in mamilom ter težavnega zakona z Bobbyjem Brownom. Leta 1995 so se njune poti razšle. Ko so jo 17 let pozneje našli mrtvo v kadi v hotelski sobi, je bil Roberts potrt, toda kot pravi danes: "Nisem bil potrt ... Bil sem tako razočaran, ker bi lahko to preprečil."

Pet let po smrti dive r'n'b-ja njena zgodba znova živi na velikih platnih, in sicer v dokumentarnem filmu Whitney: Can I Be Me, pod katerega se podpisujeta Nick Broomfield in Rudi Dolezal. V njem pokažeta še neobjavljene posnetke iz njene svetovne turneje leta 1999 ter izpovedi njenih prijateljev in sodelavcev, med drugim tudi Robertsa. Ustvarjalci film opisujejo kot "ganljiv portret ženske, ki jo je potolkla teža slave".

Drugačen kot njegov filmski dvojnik
64-letni Roberts do Houstonove še danes goji veliko spoštovanje. In prav on je bil navdih za zgodbo, ki jo je Hollywood spremenil v uspešnico. To je seveda film Telesni stražar, v katerem je ob Houstonovi zaigral Kevin Costner. "Če je bil tak kot jaz? Oh, pa kaj še. Sam se nisem nikoli romantično zapletel z gospo Houstonovo. Prav tako name nikoli niso streljali," je poudaril Roberts.

Odnos med Robertsovo in Houstonovo je bil popoln, dokler ni prišel vmes Brown. Za Houstonovo, hčerko pevke gospela, je bil on vse tisto, kar je poskušala potlačiti. "Verjetno je njuno razmerje spodbudila mama, ki je rekla, da se ne sme sestajati z njim," se je spominjal Roberts.

Težavna leta z Brownom
Ko je prišel v njeno življenje Brown, se je pevka začela vedno bolj zatekati k alkoholu in mamilom. "Nikoli v sedmih letih in pol, ko sem bil v njeni družbi, nisem videl na lastne oči, da bi vzela kakršno koli nedovoljeno snov, razen kakšne cigarete ali steklenice piva ... Preveč me je spoštovala, da bi to naredila," se je spominjal Roberts.

Roberts je Browna prvič spoznal, ko se je ta udeležil praznovanja 26. rojstnega dne pevke. "Mislim, da gospod Brown ni nikoli naredil vtisa same ... Preprosto ni dobro skrbel za njo. Vedno sta bila v sporu ali pa tik pred tem, da ga zanetita," je razlagal nekdanji telesni stražar. Po njegovih besedah je Brown izgubil svojo identiteto na dan, ko sta se s Houstonovo poročila. "Kar mislim, da je v njem spožilo globoko zamero do pevke," se je spominjal Roberts.

A vseeno je spremljal na lastne oči, kako je postala Houstonova "sredstvo za služenje denarja". Ko je leta 1995 morala v bolnišnico zaradi prevelikega odmerka, je Roberts čutil, da mora posredovati. "Skoraj sem dobil ukaz od njenega zdravnika, ki je rekel, da je treba ukrepati. Skrbelo ga je za njen glas in rekel mi je, da bo morala na operacijo glasilk v naslednjih osmih mesecih ali pa ne bo nikoli več pela tako, kot je."

Roberts je strnil svoje misli v pismu, ki ga je poslal njenim odvetnikom. Prav tako je opisal, kako nekateri njeni uslužbenci tihotapijo zanjo mamila. Teden za tem, ko je poslal pismo, so ga obvestili, da ga ne potrebujejo več. Od takrat ni spregovoril niti besede s Houstonovo.